Trda kolesarska izkušnja

Trdkova – Goričko je znano Gorenjcem, a verjetno jih je le malo slišalo za Trdkovo in Martinje ob meji z Madžarsko. Še manj jih ve, da so tam lani prvič uspešno izpeljali kolesarski maraton z več kot osemdesetimi udeleženci. Na drugem maratonu 11. septembra letos se je zbralo že 115 kolesark in kolesarjev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Seveda smo bili zraven tudi Gorenjci!

»Privoščite si razkošje enkratnega spoznavanja neokrnjene gričevnate pokrajine ob avstrijsko madžarsko slovenski tromeji,« so zapisali v vabilu organizatorji iz podjetja Goričanka, ki ga vodi Srečko Kalamar. Kdor se je odzval vabilu, ni ostal razočaran, saj so domačini gostoljubno sprejeli in obdarili obiskovalce. Srečkova žena Irena, ki se je na Goričko priselila iz Škofje Loke, je za vse ročno izdelala lesene priponke z likom kolesarja. A prej se je bilo treba zanjo potruditi na eni od dveh prog. Sam sem izbral 25-kilometrsko traso Trdkova–Grad–Dolnji Slaveči–Gornji Slaveči–Kuzma–Dolič–Trdkova, mnogi pa so garali na 53 kilometrov dolgi progi. Kot se je izkazalo, niti krajša proga ni bila od muh, saj se je zadnji klanec vlekel nekaj kilometrov do cilja. Tudi gorički klanci so vredni vsega spoštovanja, sem prepričan po štirih maratonih letos. Na cilju v Trdkovi so čestitali vsem, ne le najhitrejšim. Posebej so nagradili najštevilnejšo ekipo, najmlajšega in najstarejšega udeleženca. Slednjo nagrado sem prejel edini Gorenjec, upokojeni novinar Gorenjskega glasa Stojan Saje, ki sem vozil v dresu Športnega društva GG. Pozneje se je izkazalo, da dve leti starejši kolesar iz Ruš ni napisal letnice rojstva v prijavnico, a so tudi njega obdarili. Res velikodušno, zato bo gotovo tretji maraton še bolj obiskan.