Še vedno (pre)dolge vrste se krajšajo

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / torek, 20. september 2011 / 06:00

Pred letom dni je začel veljati Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah, minister za zdravje Dorijan Marušič pa je po letu dni z doseženimi rezultati zadovoljen. Na Inštitutu za varovanje zdravja zbirajo podatke o čakalnih dobah za 52 zdravstvenih storitev, podatki pa so bolnikom javno dostopni.

»Uspešno obvladovanje čakalnih dob močno prispeva k zdravju državljanov. Že nekaj časa lahko preverimo, v kateri bolnišnici bomo najhitreje na vrsti za poseg oziroma za pregled pri specialistu, saj so podatki objavljeni na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja,« je na petkovi novinarski konferenci na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ RS) povedala Marija Seljak, direktorica IVZ RS. Leto dni po uvedbi Pravilnika o najdaljših dopustih čakalnih dobah se je število čakajočih za posamezne zdravstvene storitve zmanjšalo s 83.642 čakajočih na 42.676.

Na IVZ RS zbirajo podatke za 52 zdravstvenih storitev, o katerih poroča 74 izvajalcev s skupno 364 seznami. Na podlagi pravilnika so uvedli tudi stopnjo nujnosti: redno, hitro in nujno. Pa smo na spletni strani IVZ RS naključno preverili trenutne čakalne dobe v ambulantah za bolezni dojk in mamografijo za redne preglede; v Splošni bolnišnici Jesenice boste čakali 160 dni, v kranjski Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo prav tako 160 dni, edina, kjer ni čakalne dobe, je Splošna bolnišnica Murska Sobota. Sicer se je število čakajočih za ambulantno obravnavo dojk in mamografijo od začetka maja znižalo z dobrih 15 tisoč na nekaj manj kot 11 tisoč. Tudi število čakajočih na magnetno resonanco se je znižalo iz 9317 na 5848. Vendar pa v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana 177 kardiovaskularnih bolnikov še vedno čaka nad dopustno mejo, v drugih petih centrih za kardiovaskularne bolnike v Sloveniji pa s čakalno listo nimajo težav, saj je ta povsod pod dopustno mejo šestih mesecev.

»Prečiščevanje čakalnih seznamov smo v letu dni izvedli dvakrat z namenom, da ugotovimo podvojene, celo potrojene zapise v čakalnih seznamih pri istih ali različnih izvajalcih. 4,6 odstotka oseb je bilo avgusta letos v čakalne sezname vpisanih dvakrat, od tega je bilo 2,4 osebe vpisane v čakalne sezname za operacijo sive mrene ali artroplastiko kolena. 0,2 odstotka iz čakalnih seznamov jih je medtem umrlo,« je povedala Metka Zaletel iz IVZ RS. S tem so dosegli zmanjšanje večkrat vpisanih pacientov. »Bistvena pa je pravica do spoštovanja pacientovega časa. Pacienti morajo biti vpisani v seznam po vrstnem redu naročanja, obravnavani pa v vrstnem redu, kot so bili vpisani v seznam, seveda ob upoštevanju stopenj nujnosti za zdravstveno storitev. Pri naših nadzorih tudi zelo redko najdemo še ročno vodene čakalne sezname,« je dejala glavna zdravstvena inšpektorica Dunja Sever. Zdravstvena inšpektorica Eva Kompan pa je poudarila, da se »preskakovanje mimo vrste« kar hitro ugotovi: »Pregledam, kdaj je bil predviden pregled z veljavno napotnico in kdaj je bil dejansko izveden. Če ugotovim, da je bila storitev opravljena prej, preverim zakaj. Tega v zadnjem letu dni ni bilo veliko.«

Minister za zdravje Dorijan Marušič je z doseženimi rezultati zadovoljen. Čakalne dobe, ki so kazalnik delovanja zdravstvenega sistema, je označil kot skupen dober dosežek. Kot pomemben naslednji cilj pa je minister izpostavil prizadevanja, da bi od začetka obravnave bolnika pa do konca obravnave minilo čim manj časa, pri čemer je pomembna kakovost opravljene storitve.