Domačine najbolj vznemirja krožišče ob vstopu na Bled

Na javni obravnavi občinskega prostorskega načrta, ki bo osnova za gradnjo južne blejske obvoznice, so številni krajani še vedno prepričani, da bolj kot južno potrebujejo severno obvoznico.

Bled - Približno petdeset občanov Bleda se je v ponedeljek popoldne udeležilo javne obravnave občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki bo podlaga za začetek gradnje južne blejske obvoznice. Na blejski občinski upravi pričakujejo, da bo dokument sprejet do konca leta, na pristojni Direkciji RS za ceste pa napovedujejo, da bodo v tem primeru že prihodnje leto začeli najprej z gradnjo krožišča ob vstopu na Bled in v letu 2013 še z gradnjo celotnega, 3,3 kilometre dolgega kraka južne obvoznice, ki bo središče Bleda in predvsem obalo Blejskega jezera razbremenila obremenjujočega prometa v smeri proti Bohinju.

Domačini skeptični

A domačini so še vedno skeptični, je pokazala ponedeljkova javna obravnava, na kateri so se kot kritične točke tudi tokrat pokazale predvsem vstopno krožišče z vzporedno cesto proti Bledu, na katero bo vezanih pet priključkov k individualnim hišam, potek trase prek Mlinskega polja in samo dejstvo, da se bo država najprej lotila izgradnje južne razbremenilne ceste in šele nato severne.

»To obvoznico bomo gradili, ker jo Bled potrebuje. Trenutno prometno stanje je nevzdržno, problem je treba rešiti. V projekt smo vložili zelo veliko truda in dodelali rešitve. Stroki, ki je pripravila projekt, absolutno zaupamo,« je bil v ponedeljek na Bledu odločen Gregor Ficko, direktor republiške direkcije za ceste.

Vstopno krožišče previsoko?

A odločni so bili tudi Blejci, ki so se udeležili javne obravnave. Največ pripomb je bilo tako deležno načrtovano križišče ob vstopu na Bled, s katerega bodo speljane obvoznica ter cesti v smeri središča Bleda in Lesc. Številni Blejci so prepričani, če bi bilo načrtovano nižje v smeri proti mostu čez Savo Dolinko, bi bilo bistveno bolj primerno, in bi, če bi bilo locirano na mestu sedanjih izvozov za Ribno ali Lisice, obenem rešilo dva nevarna odseka na sedanji regionalni cesti. A projektanti pravijo, da je izbrana lokacija edina, ki je tehnično izvedljiva, pa še tam bo zaradi naklona zemljišča izvedba dokaj zahtevna.

Cesta bo razdelila Mlino

Načrtovani trasi nasprotujejo tudi številni krajani vasi Mlino; razbremenilna cesta bo namreč tekla čez Mlinsko polje in vas razdelila na dva dela. »Tisto, kar želite speljati stran od središča Bleda, torej promet in s tem hrup in umazanijo, boste z novo cesto potisnili na Mlino,« je bila kritična Sonja Dornig in Direkcijo opozorila na upoštevanje evropske zakonodaje, Aleš Piber pa je izpostavil problem izvozov z obvoznice, ki bodo obremenile vasi ob Bledu. »Kdorkoli bo hotel iti na Bled, bo šel skozi Selo, kar bo vas zelo dodatno obremenilo.«

»Vplivi bodo, a v okviru meja«

Mitja Golja, katerega hiša bo, če bo obvoznica zgrajena po načrtih, stala le nekaj metrov od točke, na kateri bodo avtomobili zapuščali vkopani del obvoznice, skrbita hrup in umazan zrak. »Ne verjamem, da ne bo negativnih vplivov na okolje, zato bom gradnji do konca nasprotoval.«

»Vplivi bodo, a v okviru zakonsko dovoljenih meja. Ljudem, ki bodo živeli neposredno ob obvoznici, se bo življenje poslabšalo, a za celoten Bled se bodo razmere bistveno izboljšale,« je pojasnil Aleš Mlakar, ki je za projekt pripravil okoljsko poročilo in poudaril, da bo investitor na bolj obremenjenih delih tudi po izgradnji obvoznice moral spremljati stanje in v primeru prevelikih obremenitev pripraviti ukrepe, ki bodo negativne vplive zmanjšali.

Po obvoznici 40 odstotkov prometa

Med navzočimi na javni obravnavi je bilo seveda veliko tudi Blejcev, ki po desetletjih obljub, priprav projektov in tudi že opravljenih javnih obravnav prostorskih dokumentov enostavno ne verjamejo, da bo Bled sploh kdaj imel obvoznico. In tudi takšnih, ki so prepričani, da bi bistveno prej potrebovali severno kot južno razbremenilno cesto. Da Bled potrebuje obe, se strinja tudi stroka, ki na podlagi opravljenih meritev ugotavlja, da bo v novem krožišču proti severnemu obvozu v smeri Bohinja zavilo približno 40 odstotkov vseh voznikov, drugi bodo šli še vedno v smeri proti središču Bleda.

Vse pripombe so legitimne

Kot pravi Gregor Ficko, so reakcije občanov na javni obravnavi običajne in pričakovane. »Vse javne razgrnitve so podobne, ljudje, ko se jim neka cesta približa v njihovo življenjsko okolje, izražajo legitimne pripombe. Nismo pričakovali, da bo tudi kaj drugače. Glede na izkušnje z javnimi razgrnitvami je bila blejska zelo kvalitetna. Verjamem, da se bo projekt nekako obranil in na koncu verjamem, ko bo to zgrajeno, da bomo vsi zadovoljni.«

Pripombe še do 3. oktobra

Občina Bled bo še do 3. oktobra zbirala pripombe občanov, do katerih se mora opredeliti, potem popravljeni osnutek pošlje v presojo oblikovalcem smernic in nato gre predlog na občinski svet. »Upam, da bo to še pred novim letom. Ko občinski svet dokument potrdi, pomeni, da je občina svojo nalogo izpolnila in da gre lahko država v parcelacijo in odkupe,« je povedal Fajfar, ki upa, da se bo direkcija lahko dogovorila z vsemi lastniki in razlastitve ne bodo potrebne. Po optimalni varianti bi z gradnjo same obvoznice tako začeli v drugi polovici leta 2013, kot uverturo pa že prihodnje leto z gradnjo krožišča na vstopu na Bled.