Načrti stoletnih stavb

V četrtek so v Galeriji Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo Stavbna dediščina mesta Kranja v arhivskem gradivu. Načrti pomembnih starih kranjskih stavb odkrivajo bogastvo arhitekture naših prednikov.

Čudovite hiše Ivana Majdiča že dolgo ni več, saj je na njenem mestu hotel Creina, kmalu bo minilo leto, odkar se je za vedno poslovil hotel Jelen, marsikatera kranjska stavba je danes povsem drugačna kot nekoč, v tej je banka, v oni prodajalna z visokimi steklenimi izložbami, v tretji deset pisarn, nekatere znane stavbe, kot so Bežkova vila, poslopje kranjske župnije, v katerem je bila še do nedavnega študijska knjižnica, tako imenovani pokojninski dom in gimnazija pa se ponosno razkazujejo skoraj take, kot so jih odlični stavbeniki zgradili pred osemdeset, sto in več leti. Na izjemno zanimivi razstavi, ki je od četrtkovega dne na ogled v galeriji Prešernove hiše, lahko vidimo načrte osemintridesetih izbranih starih kranjskih stavb ter več kot petdeset dokumentov, ki govorijo o kranjskem gradbenem razcvetu predvsem na prehodu 19. v 20. stoletje. Razstavo z naslovom Stavbna dediščina mesta Kranja v arhivskem gradivu je skupaj s sodelavci pripravila zgodovinarka Marija Kos, vodja kranjske enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana.

Kot je povedala avtorica, je bilo razlogov za pripravo tovrstne razstave več. »Gre za gradbene načrte, ki so bili prvotno hranjeni pri Mestnem županstvu Kranj, kasneje na občini, kot dokazila lastnikov stavb za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali obnovo. Vse to gradivo je v arhiv prišlo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja,« razlaga Kosova in dodaja, da so bili načrti shranjeni v različnem stanju, starejši kot so bili, tanjši je bil papir in bolj uničen. »Arhivsko gradivo je večinoma dostopno javnosti, da pa se originalni načrti in dokumenti pri tem ne bi poškodovali, smo jih prenesli v elektronsko obliko, jih digitalizirali. Ob tem se je porodila ideja, zakaj pa načrtov, ki javnosti doslej, razen redkim zainteresiranim umetnostnim zgodovinarjem, študentom arhitekture in ozaveščenim lastnikom, še niso bili predstavljeni, ne bi prikazali na razstavi,« razmišlja avtorica, kot drugi vzgib za predstavitev navaja članek umetnostne zgodovinarke Nike Leben o stavbeniku po imenu Josef Fuso, Furlanu, ki je v začetku prejšnjega stoletja v Kranju obnavljal stare meščanske hiše in gradil nove vile premožnejših podjetnikov, trgovcev in tovarnarjev.

Skupaj z ohranjenimi zapisniki gradbene komisije načrti predstavljajo dragoceno gradivo za raziskovanje stavbarstva, arhitekture in kulturne zgodovine mesta Kranja ob koncu 19. in prvi polovici 20. stoletja. Avtorica je zajela čas od leta 1873, kolikor je star najstarejši načrt, do leta 1943, ko so kranjski stavbarji prenavljali Petrčkovo hišo. To je bilo obdobje, v katerem so arhitekti in gradbeniki iskali nove tehnične in prostorske koncepte, gospodarstvo je bilo v porastu, krepilo se je zasebno podjetništvo in z njim meščanstvo. Premožnejši Kranjčani so v želji po sodobnejših bivalnih razmerah prenavljali srednjeveške in renesančne hiše, mesto pa se je začelo širiti v Kokrško predmestje, kjer so začele rasti tudi vile. Želeli so knjižnice, pokrite verande, razgledne terase na strehah, kopalnice, toaletne prostore …, vse to je razvidno iz načrtov, ki so na ogled na tokratni razstavi. Med gradbeniki, njihovimi podjetji in arhitekti najdemo imena, kot so: Andrej in Urban Žebre, Angelo Molinaro, Ivan Kožuh, Giovanni Delmedico, Josef Fuso, Ivan Vurnik, Jože Plečnik, Herman Hus, Vladimir Šubic, Gustav Tönnies, Viljem Trea, Josip Slavec, Viktor Bidovc, Metod Oblak, Ivan Stražar … in drugi.

»K načrtom sem v kratkem besedilu dodala nekaj osnovnih podatkov o stavbi, kdo je naročnik, kdo arhitekt in gradbenik, letnice gradnje oziroma adaptacije … Zaradi pomena načrtov k predstavitvam stavb nisem dodajala fotografij, prepričana sem, da bodo obiskovalci sami ugotovili, za katere stavbe gre, pripravila pa sem zemljevid mestnega jedra, na katerem so označene njihove lokacije,« je še povedala Marija Kos. Posebej zanimiva je tudi kopija originalnega načrta za vodovodni stolp v velikosti 210x63 centimetrov iz leta 1910. Odlična razstava, ki je zaljubljenci v svoje mesto zagotovo ne bodo zamudili. Odprta bo do 3. oktobra.