Poslovanje boljše za tretjino

V Hitu Alpinei pričakujejo, da bodo konec leta zaključili z za tretjino boljšim rezultatom kot lani. Minuli konec tedna so bili njihovi hoteli polni.

Kranjska Gora – Poletna turistična sezona se končuje. Tudi v Kranjski Gori, čeprav je to turistično območje bolj znano po zimskošportni ponudbi. »Avgusta smo povprečno 80-odstotno zasedeni, so pa konci tedna, ko nismo imeli več proste postelje,« pomembnost poletne sezone slikovito opiše Miran Čurin, direktor kranjskogorskega Hita Alpinee. V vročih dneh v tem podjetju zgolj z zunajpenzionsko ponudbo izkupiček izboljšajo za nekaj deset tisoč evrov.

Ali vročina zadnjih dni dobro vpliva na vaše poslovanje?

»V takšni vročini si vsi želimo v kraje, kjer so temperature nižje, kjer ni visoke vlage in se laže diha, zato lahko na vprašanje odgovorim pritrdilno. Hoteli so polni, veliko je gostov, ki se za oddih pri nas odločijo v zadnjem trenutku.«

Domači gosti?

»Domači in vsi, ki prihajajo iz razdalje do približno 150 kilometrov od Kranjske Gore, ali pa preprosto dopustniki, za katere so bolj sprejemljive počitnice v hribih. Tudi v gostinstvu temperature vplivajo na prodajo. V Hitu Alpinei imamo prek 1300 ležišč, kar v vročih dneh in pri polni zasedenosti pomeni višjo zunajpenzionsko porabo za nekaj deset tisoč evrov.«

So tudi svetovni veslači, ki se merijo na Bledu, zapolnili vaše zmogljivosti? Ne pozabimo niti na slovensko košarkarsko reprezentanco, ki je bila še tik pred odhodom na prvenstvo pri vas.

»Vsi tovrstni dogodki, ki so vezani na Zgornjesavsko dolino, ugodno vplivajo na naše poslovanje. Pričakovali smo še kakšnega gosta več na račun veslaškega prvenstva, pa vendar: nezanemarljivi so tudi posredni učinki prvenstva, ki bodo prispevali k prepoznavnosti Gorenjske. Slovenski košarkarji so bili v našem hotelu Kompas že prej, sedaj so priprave znova sklenili v Kranjski Gori. Takojšnjega vpliva zaradi znanih imen iz sveta športa ni veliko, saj jim zagotavljamo mir, seveda pa to vpliva na našo prepoznavnost in kaže, da imamo primerno infrastrukturo za priprave športnikov. Tako smo že gostili rusko košarkarsko reprezentanco, srbsko odbojkarsko reprezentanco, pa rokometaše in številne druge športnike. Ob vseh profesionalnih športnikih, ki nas obiskujejo, pa smo posebej veseli, da rekreativni športniki spoznavajo vse prednosti naše destinacije.«

Komu je namenjena vaša ponudba?

»Kranjska Gora še vedno ostaja znana po zimski sezoni in zimskih športih ter prijetnem poletju, ki omogoča najrazličnejše aktivnosti v naravi (kolesarjenje, pohodništvo …), ko drugje pripeka sonce in visoke temperature tega ne dovoljujejo. Spomladi in jeseni je resda manj obiskana, a se tudi ta trend počasi spreminja. Takrat prevladujejo seminarski gosti in skupine iz tujine ter posamezniki, ki želijo izkoristiti lepe dneve za aktivno preživljanje prostega časa. Naša hotelska veriga ponuja kar 21 sodobno opremljenih seminarskih dvoran, ki so primerne za organizacijo tako večjih kongresov in konferenc kot manjših sestankov, dodatna ponudba pa poslovna srečanja zaokroži v prijetno celoto. Narava, ki obkroža hotele, omogoča izvedbo raznovrstnih teambuildingov, ki še dodatno pripomorejo k uspešni izvedbi srečanja. Ker je spomladi in jeseni lahko vreme zelo muhasto, je zato tudi odločitev posameznikov za krajši oddih v zadnjem trenutku in se tako predvideno število nočitev zelo spreminja. Ne pozabimo tudi na smučarske tekme Pokala Vitranc, na Planico skušamo vezati del naših aktivnosti. Ime Planica lahko zelo pomaga pri prepoznavnosti Kranjske Gore.«

Povedali ste, da imate ta mesec zelo dobro zasedene hotele, kako pa sicer poslujete?

»Avgusta smo povprečno 80-odstotno zasedeni, so pa bili konci tedna, ko nismo imeli več proste postelje. Poslovanje je bistveno boljše kot v preteklem obdobju. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta smo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za osemkrat izboljšali rezultat iz tekočega poslovanja. Seveda pa imamo finančne obremenitve iz preteklosti, kar nam bistveno poslabšuje rezultat. Veliko smo naredili pri stroškovni učinkovitosti in produktivnosti, kar je rezultat prizadevanj in zavzetega dela vseh zaposlenih v podjetju. Čaka pa nas še veliko dela na prihodkovni strani. Verjamem, da bodo rezultati vidni že prihodnje leto.«

Lani ste imeli ob koncu leta dobra dva milijona evrov izgube, kako naj bi leto zaključili letos?

»Drži, a nam je že lani uspelo znižati izgubo za več kot trideset odstotkov. Kljub izpadu prihodkov v prvi polovici leta (slabo vreme v januarju, dež v juliju …) pričakujemo, da bomo lanski poslovni rezultat izboljšali za dodatnih trideset odstotkov. Vsekakor gre za ocene, ki pa jih lahko na glavo postavijo nove podražitve energentov. Čeprav smo doslej veliko naredili za racionalizacijo porabe energentov, so tekoče podražitve izničile vsa naša prizadevanja (elektrika se je podražila za štirideset odstotkov, za 47 odstotkov naftni derivati, voda za 160 odstotkov in podobno). Ocenjujem, da se nam bodo stroški energentov letos povečali za skoraj pol milijona evrov. Mi pa svojih cen ne moremo korigirati navzgor, saj je sedanja turistična ponudba večja od povpraševanja. Stroške smo zelo oklestili, žal pa so se ti ukrepi za zdaj izničili. Morali bomo še vlagati v posodobitve v energetskem delu, prešli naj bi na ogrevanje z lesno biomaso, pogovarjamo se o izkoriščanju energije sonca in podobno. Po drugi strani želimo še bolj segmentirati ponudbo, vlagamo napore v dvig kakovosti storitev, izboljšanje ponudbe, kar nam bo prineslo višjo dodano vrednost in boljši poslovni rezultat.«

V kolikšni meri vas obremenjujejo pretekle finančne obveznosti? V preteklosti ste omenjali dezinvestiranje (prodajo enega od hotelov) in dokapitalizacijo.

»Najeti krediti nas zelo obremenjujejo. Tudi zato smo lani pripravili načrt finančnega prestrukturiranja, kjer smo kot ukrepe navedli reprogram kreditov, nekaj jih je že za nami. Stvar lastnikov pa je dokapitalizacija ali odprodaja dela premoženja.«

Pa vendar danes kupcev za hotele ni, vi pa imate polno zasedene.

»Hit Alpinea je v času konjunkture intenzivno investirala. Nevarnosti, ki so res prišle z gospodarsko krizo, pa niso bile ustrezno ocenjene. Pa vendar: Kranjska Gora z okolico izpolnjuje veliko večino kriterijev naravnih danosti, ki kažejo na svetlo prihodnost tukajšnjega turizma. Svetovna turistična organizacija je v raziskavi ugotovila, da bo segment turizma, ki ga ponujamo tudi mi, v prihodnosti najbolj rasel. Tudi mreženje turizma na Gorenjskem in v Sloveniji ima možnosti, da lahko turizem bolje razvijemo. Že danes turizem predstavlja 12 odstotkov slovenskega BDP. To je dobro, a ni dovolj. Le poglejmo k sosedom v Avstriji, ki so nam lahko za zgled tudi pri oblikovanju in izvajanju zakonodaje in predpisov, ki vplivajo na turistično dejavnost. Naj vam za ilustracijo navedem našo izkušnjo z letošnjega Pokala Vitranc, ko so na nedeljski tekmi med obema tekoma slaloma naše gostinske obrate na prizorišču obiskovale vse možne inšpekcije. Tega v tujini ni. Si predstavljate, kaj vse in komu moramo prijaviti in komu vse plačati za izvedbo ene same prireditve? Prijave prireditve, načrti, varnostniki, gasilci, plačilo izvajalcev, SAZAS in še bi lahko našteval. Vem, da je vse to potrebno za izvedbo prireditve, a ko potegnete vse te stroške skupaj, si marsikdo premisli, da bi sploh še organiziral prireditev.«

Se bo jesen v Hitu Alpineii optimistično zaključila?

»Tudi prejšnja razmišljanja so bila optimistična (nasmeh). Kazalci kažejo bistveno bolje kot lani, saj imamo več rezervacij in bolje prodane zmogljivosti. Konec leta se nam bo uspelo približati predvidenim načrtom, čeprav smo načrtovali izjemno optimistično. Kljub izpadu prihodkov zaradi deževja v glavni zimski sezoni in julija, kljub združitvi zimskih šolskih počitnic menim, da bo rezultat bistveno boljši. Pripravljamo razvojno strategijo družbe, ki jo bomo predstavili lastnikom. Bistveno pa je, da imajo lastniki namen v te kraje še vlagati. Vendar potrebujemo čas, pripraviti moramo analize, upoštevati trende za prihodnost in pripraviti produktni miks, ki bo poleg obstoječih k nam privabil tudi druge ciljne skupine gostov. Ocenjujemo, da imamo vse naravne resurse, ustrezno in potrebno infrastrukturo ter, kar je zelo pomembno, imamo ustrezno kadrovsko strukturo, ki pa je tudi željna novega znanja, veščin in ne nazadnje uspehov. Pravimo, da nemogoče naredimo takoj, na čudeže pa je treba malo počakati.«