Oblike suženjstva so ostale

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 29. avgust 2011 / 06:00

Na spominskem večeru v Škofji Loki so govorniki opozarjali na prikrite oblike izkoriščanja, ki so kljub uradni ukinitvi suženjstva ostale do današnjih dni.

Škofja Loka - »Danes je dan, ko se spominjamo ene največjih tragedij človeštva, suženjstva. Upor sužnjev v Santo Domingu se je zgodil 23. avgusta leta 1791 in je pomenil začetek uničenja suženjstva, zato je Unesco prav 23. avgust razglasil za mednarodni dan v spomin na trgovino s sužnji. Ampak suženjstvo še traja. Vprašanje je le, ali ga opazimo oziroma ali ga hočemo opaziti ter ali ga priznamo oziroma ga hočemo priznati,« je na spominskem večeru v Sokolskem domu v Škofji Loki poudaril Max Zimani, ustanovitelj Zavoda za globalno učenje in razvoj projektov, ki je pripravil prireditev.

Okrogle mize so se udeležili gosti na čelu s političnim aktivistom iz Kameruna Senfom Tonkamom, dr. Rajkom Muršičem z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, jezikoslovka z Jamajke Denise Antoinette Cole ter pisateljica Sonja Porle in akademska slikarka Maja Šubic.

»Ob besedi suženjstvo se samodejno spomnimo na brezštevilne ladje, ki so iz Afrike v tako imenovani svobodni svet vozile številne mlade fante in dekleta, ki so jih uporabljali kot delavce brez osnovnih človekovih pravic. Kot sužnje si predstavljamo predvsem temnopolte ljudi,« je v nagovoru gostom povedal škofjeloški župan Miha Ješe in spomnil na črnca v škofjeloškem grbu. Hkrati je poudaril, da je tudi v današnjih časih veliko različnih oblik sodobnega zatiranja in izkoriščanja ljudi, ki jim podobno kot nekdaj odrekamo človeško dostojanstvo in pravico do človeka vrednega življenje. »Klasična trgovina s sužnji dejansko ni več prisotna, vendar njene prikrite oblike še niso izumrle. Pri tem ne mislim le na daljne dežele, kjer za različna dela množično uporabljajo otroke, kjer ljudje ne zaslužijo niti za preživetje ter nimajo osnovnih pravic in dostojanstva. Podobne krivice se dogajajo tudi v civilizirani Evropi in celo pri nas,« je povedal župan Ješe.

O diskriminaciji temnopoltih je spregovoril kamerunski aktivist Senfo Tonkam, o prizadevanjih za boj proti rasizmu in rasni diskriminaciji pa Anton Novak iz Ministrstva za zunanje zadeve. »Prav zaradi iskanja odgovorov na številna vprašanja o suženjstvu in njegovih modernih oblikah želim, da spominski večeri postanejo tradicionalni in da se 23. avgusta drugo leto spet dobimo v Škofji Loki,« je ob koncu prireditve na novo srečanje pozval Max Zimani.