Najboljši kapitan rdeče podmornice

Winston Churchill je nekoč izrekel besede, ki v času Pahorjeve vlade zvenijo naravnost preroško: »Prvi levičar je bil Krištof Kolumb. Odjadral je, ne da bi vedel, kam. Prispel je nekam, ne da bi sploh vedel, kje je. In na koncu so morali drugi poravnati vse njegove stroške.«

Vsak dan nas vlada in koalicija tranzicijskih levičarjev zadolžita za več kot osem milijonov evrov. Vsak mesec nas zadolžita za nove četrt milijarde evrov, vsako leto za tri milijarde evrov. Do rednih volitev nas ne loči samo 14 mesecev, ampak tudi 3,5 milijarde evrov novega dolga! Predčasne volitve so nujne, saj bo vse to treba plačati. In za povrhu bo treba plačati še dolgove Grčije (za njihove 15. in 16. plače …), ker Grčiji posojenega denarja v celoti ne bomo videli nikoli več. Na opozorila o lahkomiselno obljubljenem prvem posojilu Grčiji, saj bi morali Grki najprej(!) uveljaviti finančno disciplino in znižati javno porabo, je Pahor zagotavljal, da drugih obveznosti Slovenija pod njegovo vlado ne bo več sprejela. Pred dnevi pa se je Pahor vrnil iz Bruslja, kjer je skladno s tranzicijsko levičarsko »So what!« paradigmo spet obljubil nove stotine milijonov evrov garancij Grčiji … Ne da bi Grki drastično spremenili svoje navade in dejansko uvedli red na področju javnih financ, je dajati denar Grčiji, kot bi naivno dali kroničnemu pijancu flašo šnopsa in rekli: »Ko pa ne boš več žejen, nam boš pa že vrnil!« Ob svetem Nikoli …

Borut Pahor si s tako lahkotno danimi obljubami Bruslju najbrž kupuje kakšno dobro plačano mesto v Evropski uniji. Da bodo njihove dolgove plačevali še naši otroci, tranzicijskih levičarjev očitno ne skrbi. Zato so še toliko bolj tragikomične njihove izjave. Del koalicije je sedaj kobajagi opozicija in si poskuša s tem prozornim manevrom nabirati politične točke. Seveda gre pri "novokomponirani" opoziciji le za beg pred lastno odgovornostjo. V parlamentu je tako ali tako praktično vse po starem. Gliha vkup štriha, pravi stara modrost. Ima pa medijsko držanje štange Golobiču - ki se je v tem mandatu sam pohvalil, da obvladuje vse osrednje medije - kot »opoziciji« tudi komični vidik. Edini do konca uspešno izpeljani projekt Pahorjeve koalicije bo njen razpad.

Nedavna izjava Boruta Pahorja, da je »najboljši kapitan slovenske ladje« in »edini, ki lahko pripelje to ladjo skozi čeri«, je bila s tega vidika primerna. Vsak drug najboljši kapitan bi namreč, namesto skozi čeri, ladjo raje varno zapeljal kar mimo čeri … Tudi Pahorjeva retorika o Sloveniji kot "skupni ladji" je enako šaljiva. Pahorjeva koalicija si je namreč to ladjo povsem podredila in če upoštevamo, da so bili iz prestiža in neznanja vladajoče koalicije zavrnjeni praktično vsi predlogi opozicije, je jasno, da so se vladajoči že davno odločili, naj ladjo poganja zgolj levi motor, čeprav bo zato krožila na mestu. Če upoštevamo še katastrofalne gospodarske rezultate njegove vlade, bi bil za Pahorja namesto "skupna ladja" izraz rdeča podmornica mnogo bližje resnici. Logičen zaključek je, da je Borut Pahor najboljši kapitan rdeče podmornice.

V vsaki šali je pol resnice, pravi ljudska modrost. Sodni dan tranzicijske levice je v dejstvu, da je Borut Pahor v resnici najboljši človek, ki ga sploh lahko postavijo za predsednika vlade. Vsi ostali so bistveno slabši od njega. Pahor je povedal po resnici, da na tranzicijski levici mrzlično iščejo "kljukca«, s katerim bi ga zamenjali na čelu vlade. Toda problem koalicije tranzicijske levice že dolgo ni več v kapitanu. Po slabih treh letih potapljanja z rdečo podmornico preprosto ne zdržimo več.