Izbira

Se spominjate izbire, pred katero je v romanu in filmu Sophiejina odločitev postavljena glavna junakinja? Če niste brali romana Williama Styrona ali gledali filma Alana J. Pakule Sophie's choice, spomnimo najprej na tisti strašni prizor. V koncentracijskem taborišču prisili nacistični zdravnik Sophie, ki jo spremljata otroka, da mora izbrati, kateri od otrok gre v plinsko celico, sin ali hči; če ne bi hotela izbrati, umreta oba. Žrtvuje hčer, da bi rešila sina, pozneje izve, da je umrl tudi on. Pred zdravnikom upa, kako ji bo dejstvo, da je poljska katoličanka in ne Judinja, prineslo kako prednost, a doktor cinično odvrne: »Poljakinja si, nisi Židinja. To ti daje prednost – izbiro.« Nam, ki živimo v času, ko se zdi, da je vse na izbiro, se zdi Sophiejina izbira nekaj nemogočega. Renata Salecl, ki je filozofinja in že zato zavezana k dvomu kot metodičnemu postopku v razvijanju misli, pa podvomi tudi o tej domnevno bogati svobodi izbire – v knjigi Izbira, ki jo je napisala v angleščini (Choice, London, 2010), v slovenščino pa jo je za Cankarjevo založbo prevedla Marjana Karer.

V knjigi Renate Salecl ne gre za kake svetovnozgodovinske izbire, ampak za tisto vsakdanje izbiranje, s katerim se v t. i. svobodnem svetu oziroma v kapitalizmu kar naprej srečujemo v svojem vsakdanjem življenju kot posamezniki. Ko nakupujemo v velikih trgovskih centrih, ko izbiramo svoj način življenja, partnerja, se odločamo, ali imeti otroke ali ne … Avtorica že v začetku opiše, kako je izbirala sire v neki prestižni delikatesi na Manhattnu. Izbira je bila tako velika, da se sama kar ni mogla odločiti; ko se je obrnila na moža, ki je bil tam zaposlen, je posumila, da ji hoče prodati drage sire, ki so mu ostajali na zalogi, in to jo je užalilo, na koncu je kupila pet naključno izbranih sirov. Težave torej lahko nastanejo že pri izbirah, ki niso prav nič usodne, kaj šele pri tistih, ki so življenjskega pomena, denimo takrat, ko se odločamo o svojem lastnem potomstvu. »Vprašanje izbire v reprodukciji nas spremlja že nekaj desetletij. Pomemben vir izbire za ženske na Zahodu je bila iznajdba kontracepcijske tabletke, s pomočjo katere so ženske lahko ločile spolnost od reprodukcije in pridobile večji nadzor nad lastnim telesom. Toda povsem mimo medicinskih tehnologij, ki so na voljo za nadzor reprodukcije, na naše pojmovanje tega, kaj pomeni imeti otroke, nemalo vpliva kulturno okolje, v katerem živimo. Ko sem odraščala v socialistični Jugoslaviji, je bil abortus vsesplošno dostopen, kontracepcija pa zastonj. Ko sem odrasla, sem spoznala, da je odločitev glede otrok osebna. A ta svoboda izbire ni bila tako zelo osvobajajoča, ko sem se z vprašanjem soočila sama. Nekako kar nikoli ni bil pravi čas za to. Vedno so bile druge stvari, ki jih je bilo treba narediti najprej: pisati je bilo treba knjige, sprejemati vabila kot gostujoča profesorica, kupovati stanovanja, potovati. Vprašala sem svojega zdravnika, kako dolgo lahko še čakam. Spraševala sem prijatelje, ki so imeli otroke, ali so kdaj obžalovali odločitev. Poskušala sem ugotoviti, ali so tisti, ki nimajo otrok, zadovoljni. Skratka, poskušala sem izbrati idealno.« Po vsem izbiranju pridemo na koncu do tistega, kar je vedel že stari dobri Freud. Ko ga je nek prijatelj vprašal, ali naj se poroči z določeno žensko, mu je odgovoril: »Kadar gre za manjše zadeve v življenju, mora človek dolgo in temeljito razmišljati, kadar pa so pod vprašanjem velike – poročiti se ali ne, imeti otroke ali ne – mora človek to kar storiti."

 

Gornja primera sta le dva in povezana z avtoričino osebno izkušnjo. Večino izbir, ki jih obravnava, povzema po bogati literaturi na to temo. Ideja izbire in možnost dejanskega izbiranja sta ključni kategoriji sodobnih »odprtih« družb. Toda: »Kadar je neka ideja v določeni družbi v določenem času deležna posebnega poveličevanja, je treba biti glede nje skrajno previden.« In res: filozofinja pokaže, kako je ideja izbire navezana predvsem na potrošniški model izbiranja v liberalno-demokratskem kapitalizmu. Izbira drugačnih modelov ali celo možnost zavračanja kapitalistične družbe seveda niso na izbiro. »Naša generacija je nedvomno uspevala na iluziji napredka, zasebno pa nam je misel o vedno več in več možnostih povzročala le še močnejše občutke tesnobe. Bolj ko smo se poskušali prepričati, da izbira prinaša večje zadovoljstvo, manj smo uživali v njej.« Osrednji poudarek Izbire Renate Salecl je ravno v neločljivi povezanosti izbire in tesnobe, prikazane v kritični luči filozofije in psihoanalize na način, ki je razumljiv tudi širšemu krogu bralcev. V tem je glavna odlika te knjige.