Velik madež nastal zaradi cvetenja

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kranj / sobota, 27. avgust 2011 / 06:00

Na Trbojskem jezeru pri jezu v Mavčičah se je minuli konec tedna pojavil velik oranžno-rjav madež, ki je najverjetneje nastal zaradi cvetenja alg, kakršno se pojavlja tudi na Blejskem jezeru.

Mavčiče – Več kot deset hektarjev velik oranžno-rjav madež, ki se je minulo soboto pojavil na reki Savi pred jezom v Mavčičah, naj bi nastal zaradi cvetenja Trbojskega jezera, ugotavljajo na Agenciji RS za okolje. Da ni šlo za toksično onesnaženje, ki bi predstavljalo nevarnost za vodo in ribe, so ocenili že kranjski poklicni gasilci, ki so si prvi ogledali redek pojav. »Madež se je razprostiral na približno deset do petnajst hektarjev velikem območju od Mavčič do Brega. Videti je bilo kot nekakšen mulj, ki je bil v globini, ni pa smrdel in najbrž tudi ni bil strupen, saj smo videli ribe, ki so plavale. Madež je po dobrem dnevu že izginil oziroma se je posedel in ni šel čez jez,« je povedal Matej Kejžar, poveljnik operative Gasilsko reševalne službe Kranj.

O dogodku so bile obveščene vse pristojne službe. Urban Ilc, vodja oddelka območja zgornje Save na Agenciji RS za okolje, je tako pojasnil, da so aktivirali izvajalca obvezne državne gospodarske javne službe čiščenja gladin in preprečevanja onesnaženja celinskih voda, VGP Drava Ptuj, ki si je stanje ogledal in izvedel vzorčenje znotraj akumulacije HE Mavčiče. »Izida vzorca sicer še nismo prejeli. Gre za povečan prirast biomase, alg, ki je v pogojih umetne akumulacije, zmanjšanega pretoka, dovoljšnje količine hranil in višjih temperatur vode - Sava ima v Mavčičah 24 stopinj Celzija - izraziteje prisoten. Toksičnih razmer, ki bi predstavljale nevarnost za vodo, ali pogina rib zaenkrat nismo zabeležili,« je razložil. Kot je dodal, je bil naraven pojav večje prirasti alg na produktivnih zastajajočih vodah v preteklosti že večkrat zabeležen. Najbolj poznani so primeri cvetenja Blejskega jezera, pogost je tudi pojav alg na površinah akumulacij spodnjega odseka Save in na primer Ptujskega jezera, medtem ko je na akumulaciji HE Mavčiče pojav redkejši.

Na Inšpektoratu RS za okolje in prostor so nam povedali, da so bili v soboto obveščeni o madežu neznanega izvora oziroma povzročitelja, ki pa naj ne bi imel kakih škodljivih posledic za okolje, a pri intervenciji niso sodelovali. »Glede na dejstvo, da so naloge posameznih organov v primeru okoljske nesreče zakonsko določene in da inšpektor za okolje nima pristojnosti odvzemanja vzorcev vode, rastlin ali živali, se inšpektor za okolje v takih primerih tudi ne odziva. Vloga inšpektorja za okolje je, da ko dobi od preiskovalnih organov podatke o povzročitelju, uvede inšpekcijski postopek in pri njem preveri pravilnost izvajanja predpisov s področja varstva okolja. Če inšpektor ugotovi kršitve teh predpisov, odredi odpravo nepravilnosti in če so podani razlogi za uvedbo prekrškovnega postopka, izreče tudi globo. Za ugotavljanje škode zaradi okoljske nesreče in za odreditev izvedbe ukrepov za odpravo škodljivih posledic za okolje (sanacija) inšpektor za okolje ni pristojen,« so pojasnili.