Pivo v senci

Ose so v teh vročih dneh glavne igralke v vseh dopustniških zgodbah. Ne mine piknik, žur, čajanka ali kofetkanje, ne da bi se najprej zgrozili, koliko os je letos vsepovsod in kdo vse je bil že cepljen s strani te leteče pikajoče nadloge. Celo mi, ki niti v taki vročini ne abstiniramo od športa, se razburjamo nad njimi, preden natakarica prinese orošeno, mrzlo, točeno pivo.

In ker se možati obritonogci ne pogovarjamo o žuželkah, sem sprožil okrcanje nad kolege, ki so po prvem pivu naročili še drugega in ker je bila vročina res neznosna in trening predolg, je prišlo na mizo še tretje …

Nikakršne strokovne raziskave s strani zdravnikov niso potrdile, da bi uživanje piva izboljšalo športne dosežke. Pravzaprav trdijo nasprotno in so prepričani, da večje količine dan ali noč pred treningom ali tekmo zmanjšajo telesne sposobnosti. Presnova alkohola zelo obremenjuje organizem in ko mi ne vemo točno, kako slabo nam je, telo porablja številne antioksidativne molekule, tiste, ki jih potem ni, ko jih rabimo za nevtralizacijo prostih radikalov, ki nastajajo pri naporu. Tako alkohol v pivu neposredno zmanjšuje aerobne sposobnosti, torej ravno tiste, od katerih smo odvisni, ko hočemo iz sebe iztisniti več. Kako je alkohol strupen za telo pred vadbo, ni treba zgubljati črnila, zato sem pobrskal po znanju prijateljice doktorice s tega področja, ki mi je nekaj krepkih naštela v povezavi z mojim pivom po treningu oziroma vadbi. Ona se zaveda, da je okus piva po kolesarjenju v takih pasjih dnevih zelo prijeten. Alkohol, ki ga tako z užitkom spijem v senci cilja dnevnega miganja, se zelo hitro absorbira in ima takojšne stranske učinke, ki pa jih tistih nekaj trenutkov ne čutimo. Alkohol po naporu ubija rehidracijo oziroma nadomeščanje izgubljenih telesnih tekočin. Alkoholne pijače ne vsebujejo soli, mi pa smo jo med vadbo izgubili zelo veliko. Seveda alkohol negativno vpliva tudi na obnovo glikogenskih zalog …

Kaj takega človek težko posluša in komaj čaka, da mu o tem nehajo govoriti. Vsakič, ko se usedem za mizo in se z natakarico spogledava z očmi, mi najprej pride na misel pivo in potem zanikam s kako sladko pijačo z mehurčki in potem, preden izustim, me prešine, da sem na tem svetu samo enkrat, in naročim mrzlo, veliko, točeno. Ker pa je prijateljica doktorica dejala in priznala, da pol litra mrzlega ne škodi, da pa dva že zelo škodujeta, sem se nekako navadil na … enega. Zdaj, ko so radlerji že dobro izkoristili svojo reklamo, pa imamo v eni pijači tisto, kar rabimo za hitro okrevanje po naporu. Z radlerjem dobimo nekaj piva, torej alkota, nekaj sladkorja in mišice ter možgani nas bodo bolj veseli kot pa dveh, treh pivov ali bognedaj več, ker je treba potem s kolesom še domov.

Zaključek naše debate v senci je bil ta, da ne bomo nikoli več spili več kot eno pivo, ko smo na kolesu. Zmenjeni smo, da ne rabimo več kot pol litra piva kot visoko energijske pijače z zelo majhno vsebnostjo mikrohranil. Potem smo zmajali z glavami in se spraševali, do kod smo prišli. Ko smo prepoznali poraz, je eden od nas dejal, da če smo taki »biki«, da kolesarimo pri 32 stopinjah plusa sto in več kilometrov, potem naj bomo še taki biki in se prehranjujmo tako kot od nas izčrpano telo pričakuje. Evo, to je čista resnica, ki sem jo vam hotel zaupati že zaradi tega, da se ne boste spraševali, zakaj ne napredujete v treningu … na primer.