Bled po svetu znan ...

Na Bledu je na ogled zanimiva razstava Moderna zgodovina Bleda, ki so jo s pomočjo zasebnih zbiralcev pripravili blejski študenti.

Na Bledu, kjer je vse pripravljeno za svetovno prvenstvo v veslanju, ki se bo začelo konec tedna, je te dni živahno tudi na kulturnem področju. Ob obeh razstavah na blejski Pristavi, keramike Pabla Picassa in slik slovenskih impresionistov ter festivala Okarina, ki bo v prihodnjih dneh bogatil blejske večere, je v zadnjem delu Športne dvorane na ogled zanimiva razstava Moderna zgodovina Bleda (1700 do danes). Posebnost razstave, gre za predstavitev zbirk zasebnih zbirateljev in muzejev, je tudi v tem, da so jo na lastno pobudo pripravili študenti iz Kluba študentov Radovljica, v okviru katerega delujejo tudi Blejci. »Domačini že po pravilu radi tarnajo, da se na Bledu nič ne dogaja, da turistom ne znamo predstaviti tudi naše moderne zgodovine, ki ni vezana zgolj na grad. Tudi zato smo se študenti odločili, da sami kaj naredimo na to temo,« je povedal predsednik kluba Jaka Basanesse, tudi idejni vodja postavitve. Gre za prvo tovrstno razstavo o razvoju turizma v tem svetovnem turističnem biseru, predstavljen je razvoj glavne športne panoge veslanja, na razstavi spoznamo pomembne osebnosti Bleda, na ogled so stare razglednice, slike, stari spominki in še bi lahko naštevali …

»Zelo obsežna je predstavitev Bleda in okolice z razglednicami, s katerimi tudi na čimbolj slikovit način začenjamo razstavo,« me je po postavitvi popeljal Basanesse, sicer bodoči ekonomist. Sledi pano z več kot sto znanimi osebnostmi iz sveta glasbe, filma, politike in gospodarstva, s katerimi se je v času svojega delovanja v tujini srečeval blejski svetovljan, izumitelj Peter Florjančič. V vitrinah vidimo tudi nekatere njegove izume, med njimi najbolj znana, razpršilec za parfum in okvirček za diapozitive. Izmed številnih knjig o Bledu in z njegovo omembo je med drugim na ogled tudi original Prešernovega Krsta pri Savici iz leta 1836. Ob predstavitvi znanega Blejca Toneta Svetine, na ogled je tudi nekaj njegovih umetnin, ki jih je varil iz kovinskih ostankov orožja, je posebna soba posvečena razvoju blejskega turizma. Tu je nemogoče iti mimo Švicarja Arnolda Riklija, ki je s svojim zdraviliščem ime Bleda prvič ponesel v svet. »Kot takega ga tudi predstavljamo, čeprav Rikli kot nekoliko vzvišen do domačinov, med večino Blejcev nikoli ni bil prav priljubljen. V šestinpetdesetih letih, kolikor je živel na Bledu, se ni naučil slovenske govorice in naših navad,« me opomni vodič in doda, da sta kasneje v prvi polovici prejšnjega stoletja s turizmom na Bledu nadaljevali družini Kenda in Vovk. Prava zanimivost pa je šeststokilogramska jeklena spominska plošča, ki so jo nekje na poti na Poljšico postavili prav Rikliju v čast. Tabla je bila namreč več kot devetdeset let v nekem hlevu, tokrat pa je prvič predstavljena tudi v javnosti. Na ogled je tudi nekaj starega jedilnega pribora iz blejskih hotelov, med njimi tudi krožnik, s katerega je jedel prestolonaslednik Peter Karađorđević. Tako kraljevska družina kot kasnejši jugoslovanski predsednik Tito sta vsak v svojem obdobju na Bled pripeljala državnike iz vsega sveta.

Velik del postavitve je namenjen športu na Bledu, med drugim je na ogled originalni motor Jawa, s katerim so po zaledenelem Blejskem jezeru vlekli smučarje, izčrpno pa je predstavljena tudi zgodovina veslaškega športa na Bledu, med drugim tudi vseh pet veslaških medalj z olimpijskih iger in s številnih svetovnih prvenstev. Na ogled so tudi dresi olimpijcev, plakati s tekem na Bledu in drugi dokumenti, ki govorijo o pomenu tega športa na Bledu. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi dvema maketama, ki jih je leta 1930/31 izdelal arhitekt Ivan Vurnik. Ena predstavlja njegovo zamisel zdraviliškega doma in parka ob njem, druga pa urbanistični načrt za ureditev Bleda. Vurnik je med drugim predvidel tudi gradnjo obzidja. »Obisk je kar dober, največ je tujcev in Slovencev od drugod, pogrešamo domačine,« je še povedal Jaka Basanesse in dodal, da so prostore v zaledju športne dvorane najprej temeljito uredili in šele potem vanje postavili razstavo. »Večino predmetov in dokumentov so nam posodili zasebni zbiralci, med njimi v prvi vrsti Leopold Kolman. Začetno nezaupanje v nas je kaj hitro skopnelo, saj so nekateri zbiralci kasneje kar sami začeli hoditi do nas. Še danes nam prinesejo kaj zanimivega.« Razstava bo odprta do konca septembra, vsak dan med 11. in 21. uro, cena vstopnice pa je tri oziroma štiri evre.