Učinkovitost bo pokazal čas

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 24. avgust 2011 / 06:00

Vgradnja delilnikov stroškov za toploto so zakonska obveza, trdi upravnik etažne lastnine. Naš bralec pa meni, da gre za nepotreben strošek in razmetavanje denarja, s katerim se bodo nekateri okoristili.

Kranj – Pred kratkim smo pisali, da je skrajni zakonski rok za vgradnjo delilnikov stroškov za ogrevanje v večstanovanjskih stavbah 1. oktober ter dva od upravnikov na Gorenjskem tudi vprašali, ali bodo skupaj z etažnimi lastniki ujeli rok. »Delilniki stroškov za ogrevanje so vsiljen strošek za lastnike stanovanj, saj ti ne merijo toplote, na leto bomo uporabniki zavrgli več tisoč baterij, na koncu pa bo nekaj lastnikov res plačalo manj za ogrevanje, stroški odčitavanja in vzdrževanja delilnikov pa bodo višji od privarčevanega,« je v odziv na članek Gorenjci bodo plačevali po porabi povedal Edvard Gruden iz Kranja. Prepričan je, da gre za organiziran rop države ob asistenci upravnikov, v njegovem primeru Domplana.

Peter Kern, vodja poslovne enote Nepremičnine pri Domplanu, pojasnjuje, da je delitev stroškov toplote v večstanovanjskih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli zakonsko predpisana. Zakonodajni okvir obračuna stroškov ogrevanja po dejanski porabi toplote sega v leto 1999, ko je Energetski zakon (EZ) predvidel možnost dodatne vgradnje posebnih merilnih naprav, ki omogočajo indikacijo dejanske porabe energije pri posameznem odjemalcu. Ministrstvo je kasneje izdalo več pravilnikov. »Prvi pravilnik iz leta 2003 omogoča začetek možnosti obračunavanja stroškov ogrevanja po dejanski porabi. Lanska dopolnitev vsebuje večje vsebinske spremembe, saj uvaja tudi izvajalca delitve, izvajalca obračuna, letno poročilo, obvezno upoštevanje lege stanovanja, kazalnike energetske učinkovitosti in podobno,« pravi Kern. To, da naj bi se v Domplanu zaposleni okoriščali z vgradnjo delilnikov, odločno zavrača: »Kot upravniki stanovanj in upravljavci kotlovnic smo zavezani spoštovanju zakonodaje. Prodaja in montaža delilnikov je potekala preko podjetij Enerkon, Brunata in MT, v katerih pa noben od zaposlenih sodelavcev Domplana ni ne solastnik niti ni za njihovo ime izvajal montaže.«

Rop etažnih lastnikov

Po mnenju Grudna gre le za zaslužek prodajalcev delilnikov (govori o 10 milijonih evrov), saj bi lahko porabo odčitavali tudi prek glavnega voda, kot se sedaj meri poraba vode ali plina. »Tisti, ki nimamo delilnikov, smo v pretekli kurilni sezoni privarčevali enako kot tisti, ki jih imajo. To ni čudno, saj ne gre le za delilnike, ampak prihranke pri proizvodnji toplotne energije, za skrajševanje časa ogrevanja, učinkovitejše dovajanje toplote, obnovo fasad in stavbnega pohištva, vgradnjo termostatskih ventilov in podobno,« ugotavlja Edvard Gruden. Zato obljubljenim, tudi do tretjini nižjim stroškom za ogrevanje, ne verjame, vsaj ne z delilniki stroškov, ki jih je, po njegovo, tudi zelo lahko prelisičiti.

Sogovorniki na drugi strani razložijo, da tehnično delilniki ne prinašajo prihrankov oziroma ne znižajo porabe toplote, vplivajo pa na razmišljanje uporabnikov o porabi toplote in ukrepih racionalne rabe energije tako s spremembo bivalnih navad (znižanje temperature v prostoru, optimalno prezračevanje in podobno) kot investicijske ukrepe (namestitev termostatskih ventilov, hidravlično uravnoteženje, zamenjava stavbnega pohištva, obnova ovoja stavbe in podobno). »Te spremembe prinašajo tako energetske kot ekonomske in ekološke učinke. Zaradi tega trdim, da so delilniki stroškov za toploto dobra rešitev za pravičnejšo razdelitev stroškov porabe ogrevanja,« pravi Kern.

Socializacija stroškov

Edvard Gruden je tudi proti socializaciji stroškov (lastniki stanovanj na izpostavljenih legah – v pritličju ali pod streho plačujejo manj), saj se tako ne plačuje po porabi. Na ta način naj bi le 'podkupili' nekatere lastnike, da se odločijo za delilnike, drugi pa jim morajo slediti. »Če pa upoštevamo socializacijo stroškov, pa bi morali Primorci za ogrevanje plačevati več kot Gorenjci, saj smo mi na bolj izpostavljeni legi,« je prepričan Gruden in dodaja, da je vgradnja delilnikov stroškov upravičena prav toliko kot pred kakim desetletjem uvedene nalepke za vozila, ki so jih čez nekaj let ukinili.

Iztok Mihevc iz Enerkona pojasnjuje, da je imela poraba ogrevanja, ki se je v preteklih letih delila po solastniškem deležu, za posledico destimulirane lastnike za racionalno rabo energije, saj je vsak plačal enako, to pa je vodilo v večanje porabe ogrevanja. Znižanje porabe toplote, vode in podobno, je mogoče le ob beleženju porabe, sicer ni realnega vpogleda oziroma občutka, ali uporabniki rabijo veliko ali ravno prav. Mihevc tudi pojasnjuje, da so delilniki naprave, ki omogočajo določanje deleža porabljene toplote v večstanovanjskih objektih, tudi v novih objektih se porabo posameznega stanovanja enako beleži tako za ogrevanje, vodo kot tudi za elektriko: »V Nemčiji, Avstriji, Italiji in drugod imajo že več let obvezno vgradnjo delilnikov ali merilnikov v večstanovanjske objekte.«

»Upoštevanje olajšav za izpostavljanje lege je stvar odločitve etažnih lastnikov, ki ima za osnovo fizikalno gradbeni vidik hiše. Hiša kot celota je zagotovo najbolj ogreta v notranjosti, na drugi strani pa se ohlajajo zunanji deli objekta veliko hitreje kot notranji. Če želimo zagotoviti čimbolj enakomerno porazdelitev porabe ogrevanja v objektu, se pri obračunu uvedejo korekcijski faktorji za stanovanja z bolj izpostavljeno lego,« pa korekcijske faktorje, ki jih Gruden imenuje socializacija stroškov, razloži Iztok Mihevc. Kern dodaja še, da je določitev faktorjev na izpostavljene lege zakonska predpisana določitev etažnih lastnikov. Tako 14. člen pravi, da se posamezni deli stavbe 'korigirajo zaradi izenačitve vpliva lege posameznih delov v stavbi glede na njihove potrebo po toploti na enoto ogrevane površine'.

Visoke globe

Do sedaj je bila vgradnja delilnikov in obračun po dejanski porabi prostovoljna odločitev etažnih lastnikov, po 1. oktobru letos so ti obvezni. S tem država tudi izpolnjuje obvezo, ki izhaja iz Evropske direktive o učinkoviti rabi končne energije iz leta 2006, ki določa, da morajo imeti porabniki energije na voljo individualne števce, ki zagotavljajo obračunavanje stroškov na podlagi dejanske porabe. Ta zakon določa tudi sankcije: z globo 1.200 evrov se kaznuje za prekršek dobavitelj toplote, če v večstanovanjskih stavbah ne obračuna stroškov toplote po dejanski porabi za vsak posamezni del, z globo 200 evrov pa lastnik posameznega dela stavbe, če ne vgradi merilnih naprav.

Pa delilniki stroškov prinašajo višje prihranke, kot jih bodo kasnejši stroški za odčitavanje, delovanje in vzdrževanje sami delilniki? »Analiza porab toplote v stavbah, kjer so se stanovalci v preteklosti že odločili za vgradno delilnikov in obračun stroškov za toploto po dejanski porabi kaže, da se je le-ta znižala od le nekaj odstotkov pa do nekaj deset odstotkov,« odgovarja vodja nepremičnin pri Domplanu in pove še, da je porazdelitev prihrankov toplote znotraj stavbe zelo različna: »Medtem ko se je nekaterim stanovanjem strošek za toploto zaradi uvedbe delilnikov celo povečal, pa je večini stanovanj znižal. Ekonomika vgradnje delilnikov ter stroškov povezanih z njimi je zelo različna, v povprečju pa je vračilna doba od enega do nekaj let.«