Zgodbe muzejskih predmetov: Velesovska Marija

Besedilo: Dr. Damir Globočnik
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 15. avgust 2011 / 06:00

V odmaknjeni dolini na robu Kranjskega polja in ob vznožju Štefanje gore so na začetku 13. stoletja na pobudo andeških ministerialov iz Kamnika (potomcev družine Gerlocha Velesovskega) in gornjegrajskega opata ustanovili samostan dominikank. Samostana se je po največji vasi v bližini oprijelo ime velesovski samostan. Za uradno letnico njegove ustanovitve velja leto 1238. Tedaj je oglejski patriarh Bertold Andeški z obiskom in uradno listino potrdil ustanovitev samostana ženske veje dominikanskega reda. V velesovski samostan so povabili redovnice iz Zigelhofna na Dunaju.

Samostan in Marijino cerkev so zgradili na mestu starejše Marijine kapele, po kateri se je dolina imenovala Marijina dolina. Izvor imena Adergas si razlagamo iz nemškega »an der Gras« (na Trati). O nastanku kapele in božje poti v Velesovem pripoveduje legenda: duhovnik iz Trate je hodil molit brevir v samotno dolino, ki jo je preraščal gozd, spremljal ga je pes, ki ga je nekoč odvlekel k hrastu, na katerem je bila Marijina podoba. Duhovnik je sliko odnesel domov, vendar drugo jutro Marijine podobe ni bilo več tam, našel jo je na hrastu in jo spet odnesel domov, Marijina podoba pa je znova pobegnila v gozd – duhovnik je spoznal, da želi prebivati na hrastu, ki si ga je sama izbrala. Gozd so posekali in postavili kapelo z Marijino podobo, ob kateri so se začeli zbirati romarji. Sledila je večja cerkev, ki je postala znamenita božja pot.

Velesovska Madona (lesen kip Marije z Jezuščkom v naročju) v niši sredi glavnega oltarja je edini ostanek prvotne romarske cerkve. Kip iz poznega 12. stoletja je najstarejši ohranjen Marijin kip v Sloveniji. Najbrž ga je samostanu poklonil oglejski patriarh Bertold Andeški. Romanski kip Velesovske Marije je od začetka veljal za čudodelnega. Od konca 14. stoletja ga oblačijo v dragocene božjepotne preobleke liturgičnih barv.

V Gorenjskem muzeju hranimo kopijo Velesovske Madone, ki jo je leta 1983 izdelal restavrator, akademski kipar Boris Sajovic. Gre za odlitek v naravni velikosti, ki ga je Boris Sajovic skrbno poslikal in pozlatil, tako da ga na prvi pogled ni mogoče ločiti od originala.