Otroška peresa

Dobil sem mačko

Za osmi rojstni dan sem od strica in tete dobil mačko. Hitro se je privadila vseh domačih, še posebej mene in ata, ker sva ji dajala hrano. Sestra me je spomnila, da mačka potrebuje ime. Zmenila sva se, da ji bo ime Šekica. Pogosto sva ji kar v uho zabrusila: »Šekicaaa!« Vedno je prišla k nama, ko sva jo tako poklicala. Ob jutrih je prva gledala v kuhinjo, če je kaj hrane za njen želodček. Bila je zelo razvajena. Ovijala se mi je okrog nog, le da bi jo praskal. Bila pa je tudi izvrstna plezalka – brez težav je splezala na vrh drevesa in nazaj. Ko sem bil poleti dva meseca na morju, me je Šekica pozabila. Tudi na moj klic se ni več odzivala. Kazalo je, da me ni več vajena. Mama mi je povedala, da se ne odzove, ker je v obdobju parjenja. Najbolj me je motilo, ker zaradi njenega oglašanja nisem mogel zaspati. Še zjutraj me je od nočnega cviljenja bolela glava. Kar naenkrat pa je naša mačka izginila. Kljub njenemu glasnemu zavijanju jo pogrešam. Občutek imam, da je ne bom več videl, ker je že dolgo ni na spregled.

Urban Zorman, 5. B, OŠ Matije Valjavca Preddvor

Pri babici na počitnicah

Nekega jutra nas je babi poklicala, da lahko pridemo k njej. Odpravili smo se. Babi je imela za nas že pripravljeno kosilo. Kasneje pa nam je ocvrla flancate. Bili so zelo okusni. Vprašal sem jo, če lahko prespim pri njej. Najprej se ni strinjala, a sva jo z mami le prepričala. Ko so sestrice, mami in ati odšli, sva se odpravila ven. Najprej sva se sankala, potem pa sva odšla na sprehod. Sprehajala sva se po gozdu in srečala lisico. Opazila jo je tudi psička Daša. Začel se je pretep. Komaj sva ju spravila narazen. Potem smo takoj odšli domov. Moral sem spat. Naslednje jutro me je dedi odpeljal domov. Počitniški dan pri babi je bil zelo zabaven. Vedno mi bo ostal v spominu, ker sem srečal lisico.

Žak Žos, 5. A, OŠ Matije Valjavca Preddvor