Napnimo jadra in ulovimo veter (1)

Ladje, večje in manjše, barčice in ribiške barkače, vse, kar je pluje, ima na morju svoj čar. Ljudje smo na dopustu boljši opazovalci, ponavadi opazimo vse tisto, kar gre čez leto mimo nas. Lahko bi ure in ure sedela na pomolu in gledala prihode in odhode ljudi s kovčki, z nahrbtniki ali samo z veliko vrečo radovednosti, ki jo nosijo po svetu. Plovila me spominjajo na družine in celo na starost družine. Male jadrnice so kot mlade družine, ki šele napnejo jadra, da bi ujele veter. Nič bahavega ni v njih, le skupen prostor, ki sta si ga dva pripravljena deliti in kasneje vanj povabiti še tretjega, četrtega ali petega člana. Ko postane pretesno, se družina ozre po večji jadrnici ali pa se stiskajo na manjši. Bolj kot se stiskajo, večja postane z leti tudi stiska. Tisti, ki ste že jadrali, veste, o čem govorim. Veliko prilagajanja je potrebnega, če si nekaj ljudi deli majhen prostor. Ali pa veliko ljubezni, včasih tudi slepe. Na takšnih jadrnicah gre kasneje krasno spet v dvoje. Takrat, ko gre mala posadka po svoje in ostaneta spet dva. Zato so naše hiše v primerjavi z malimi jadrnicami prava potrata, izguba denarja in energije, sploh, če v njih živita le dva človeka. Ampak to je že zgodba o hišah. Ostanimo pri ladjah. Učenje jadranja je kot skupno bivanje v družini. Najprej so sončni vzhodi in zahodi in veter je videti vedno ravno pravšnji. Čeprav jadra kdaj pa kdaj mirujejo, nas to ne moti, kasneje postane brezvetrje hudo moteče. Za zaljubljence je vsak veter pravi in jadranje je užitek. Čeri so nekaj, o čemer govorijo starejši ljudje in vanje nihče ne verjame, dokler ne zahrešči ladijsko dno. Jadranje na jadrnicah pogosto pokvarimo zaradi želje po boljši, večji in lepši ladji. Tako se konča najlepši del jadranja in se začne jadranje za boljše preživetje, pogosto za prestiž in ustvarjanje videza. Sprašujem se, zakaj toliko ljudje pravi, da jim je bilo najlepše prav takrat, ko so imeli manj vsega, manjše jadrnice in več skupnega. Mogoče prav zaradi slednjega. So skupni cilji tisti, ki nas ženejo naprej. In kakšni skupni cilji?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / torek, 8. avgust 2023 / 14:39

Odpravljen ukrep evakuacije na Koroški Beli

Plazina se suši, premiki se stabilizirajo, nivo vodotokov se stabilizira. Raven nevarnosti se približuje stanju pred izrednim dogodkom.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / četrtek, 25. avgust 2022 / 21:08

Župani v bitko za novi mandat

Novembra bodo lokalne volitve in župane gorenjskih občin smo vprašali, ali bodo ponovno kandidirali. Objavljamo prvi del članka, drugi del bo objavljen v prihodnjih dneh.

Kronika / četrtek, 25. avgust 2022 / 14:47

Gorelo v transformatorski postaji

Dolenja Dobrava – V nedeljo zvečer je na Dolenji Dobravi zagorelo v transformatorski postaji. Gorenjevaški gasilci so zavarovali kraj dogodka, pogasili požar in počakali do prihoda dežurne ekipe El...

Tržič / četrtek, 25. avgust 2022 / 14:44

Nova plezalna stena

Tržič – Dvorana tržiških olimpijcev bo do začetka novega šolskega leta dobila novo plezalno steno. Kot so povedali na tržiški občinski upravi, gre za postavitev nizke plezalne stene okvirne skupne...

Tržič / četrtek, 25. avgust 2022 / 14:42

E-dovolilnice za parkiranje

Tržič – Občina Tržič je v okviru projektov digitalizacije ter pametnih mest in skupnosti uvedla upravljanje vseh vrst elektronskih dovolilnic za parkiranje na občinskih parkiriščih. Občina omogoča...

Gospodarstvo / četrtek, 25. avgust 2022 / 14:40

Brez lastnikov ne bo rešitve problema

Gorsko kolesarjenje je v razmahu. Povečuje se število kolesarjev in kolesarskih prog po gozdovih, ob tem pa tudi število konfliktov med kolesarji in lastniki gozdov. Lastniki se ob tem počutijo zapost...