Napnimo jadra in ulovimo veter (1)

Ladje, večje in manjše, barčice in ribiške barkače, vse, kar je pluje, ima na morju svoj čar. Ljudje smo na dopustu boljši opazovalci, ponavadi opazimo vse tisto, kar gre čez leto mimo nas. Lahko bi ure in ure sedela na pomolu in gledala prihode in odhode ljudi s kovčki, z nahrbtniki ali samo z veliko vrečo radovednosti, ki jo nosijo po svetu. Plovila me spominjajo na družine in celo na starost družine. Male jadrnice so kot mlade družine, ki šele napnejo jadra, da bi ujele veter. Nič bahavega ni v njih, le skupen prostor, ki sta si ga dva pripravljena deliti in kasneje vanj povabiti še tretjega, četrtega ali petega člana. Ko postane pretesno, se družina ozre po večji jadrnici ali pa se stiskajo na manjši. Bolj kot se stiskajo, večja postane z leti tudi stiska. Tisti, ki ste že jadrali, veste, o čem govorim. Veliko prilagajanja je potrebnega, če si nekaj ljudi deli majhen prostor. Ali pa veliko ljubezni, včasih tudi slepe. Na takšnih jadrnicah gre kasneje krasno spet v dvoje. Takrat, ko gre mala posadka po svoje in ostaneta spet dva. Zato so naše hiše v primerjavi z malimi jadrnicami prava potrata, izguba denarja in energije, sploh, če v njih živita le dva človeka. Ampak to je že zgodba o hišah. Ostanimo pri ladjah. Učenje jadranja je kot skupno bivanje v družini. Najprej so sončni vzhodi in zahodi in veter je videti vedno ravno pravšnji. Čeprav jadra kdaj pa kdaj mirujejo, nas to ne moti, kasneje postane brezvetrje hudo moteče. Za zaljubljence je vsak veter pravi in jadranje je užitek. Čeri so nekaj, o čemer govorijo starejši ljudje in vanje nihče ne verjame, dokler ne zahrešči ladijsko dno. Jadranje na jadrnicah pogosto pokvarimo zaradi želje po boljši, večji in lepši ladji. Tako se konča najlepši del jadranja in se začne jadranje za boljše preživetje, pogosto za prestiž in ustvarjanje videza. Sprašujem se, zakaj toliko ljudje pravi, da jim je bilo najlepše prav takrat, ko so imeli manj vsega, manjše jadrnice in več skupnega. Mogoče prav zaradi slednjega. So skupni cilji tisti, ki nas ženejo naprej. In kakšni skupni cilji?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sreda, 8. julij 2009 / 07:00

Kranj 75 prvak v linipolu

Portorož - V Portorožu je potekal finalni turnir štirih najboljših iz predtekmovanja v linipolu oziroma malem vaterpolu. Finala se ni udeležila ekipa Terme Ptuj, zato so Kranj 75...

Objavljeno na isti dan


Železniki / četrtek, 14. januar 2016 / 16:57

V spomin na ubita duhovnika

Ob 70. obletnici smrti duhovnikov Franca Krašne in Filipa Terčelja sta bila v Železnikih sveta maša, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore, in koncert, pri Štulcu v Davči pa so blagoslovili nov spom...

Gospodarstvo / četrtek, 14. januar 2016 / 16:55

Hitra rast biofarmacevtike

Lokacija družbe Lek v Mengšu že 70 let nenehno raste in se razvija. Lani so ustvarili 90 novih delovnih mest, v mengeškem Leku pa tako dela že več kot 900 sodelavcev.

Rekreacija / četrtek, 14. januar 2016 / 16:49

Akrobacije pod žarometi

Smučarji in deskarji so tekmovali na poligonu pri Ledeni dvorani v Kranju. Atrakcija za konec: avto na štirikolesni pogon je vlekel tekmovalca, ki je tako skok lahko izvedel pri večji hitrosti.

Kronika / četrtek, 14. januar 2016 / 16:47

Tudi telefon ne sodi za volan

Zaradi uporabe telefona med vožnjo, ki zmanjšuje zbranost voznika, policisti letno napišejo okoli 20 tisoč glob, če ne bi bili kadrovsko omejeni, pa bi jih verjetno lahko napisali tudi po tristo tisoč...

Razvedrilo / četrtek, 14. januar 2016 / 16:45

Pester konec tedna

Znani briški vinar Marjan Simčič, ki s svojim Leonardom že nekaj let tako doma kot v tujini pobira na mednarodnih ocenjevanjih vin najvišja priznanja, marsikdo pa pozna tudi njegovo linijo vin Opok...