Napnimo jadra in ulovimo veter (1)

Ladje, večje in manjše, barčice in ribiške barkače, vse, kar je pluje, ima na morju svoj čar. Ljudje smo na dopustu boljši opazovalci, ponavadi opazimo vse tisto, kar gre čez leto mimo nas. Lahko bi ure in ure sedela na pomolu in gledala prihode in odhode ljudi s kovčki, z nahrbtniki ali samo z veliko vrečo radovednosti, ki jo nosijo po svetu. Plovila me spominjajo na družine in celo na starost družine. Male jadrnice so kot mlade družine, ki šele napnejo jadra, da bi ujele veter. Nič bahavega ni v njih, le skupen prostor, ki sta si ga dva pripravljena deliti in kasneje vanj povabiti še tretjega, četrtega ali petega člana. Ko postane pretesno, se družina ozre po večji jadrnici ali pa se stiskajo na manjši. Bolj kot se stiskajo, večja postane z leti tudi stiska. Tisti, ki ste že jadrali, veste, o čem govorim. Veliko prilagajanja je potrebnega, če si nekaj ljudi deli majhen prostor. Ali pa veliko ljubezni, včasih tudi slepe. Na takšnih jadrnicah gre kasneje krasno spet v dvoje. Takrat, ko gre mala posadka po svoje in ostaneta spet dva. Zato so naše hiše v primerjavi z malimi jadrnicami prava potrata, izguba denarja in energije, sploh, če v njih živita le dva človeka. Ampak to je že zgodba o hišah. Ostanimo pri ladjah. Učenje jadranja je kot skupno bivanje v družini. Najprej so sončni vzhodi in zahodi in veter je videti vedno ravno pravšnji. Čeprav jadra kdaj pa kdaj mirujejo, nas to ne moti, kasneje postane brezvetrje hudo moteče. Za zaljubljence je vsak veter pravi in jadranje je užitek. Čeri so nekaj, o čemer govorijo starejši ljudje in vanje nihče ne verjame, dokler ne zahrešči ladijsko dno. Jadranje na jadrnicah pogosto pokvarimo zaradi želje po boljši, večji in lepši ladji. Tako se konča najlepši del jadranja in se začne jadranje za boljše preživetje, pogosto za prestiž in ustvarjanje videza. Sprašujem se, zakaj toliko ljudje pravi, da jim je bilo najlepše prav takrat, ko so imeli manj vsega, manjše jadrnice in več skupnega. Mogoče prav zaradi slednjega. So skupni cilji tisti, ki nas ženejo naprej. In kakšni skupni cilji?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / ponedeljek, 6. februar 2017 / 08:31

Na poti v popolnost

V Galeriji Kosove graščine Gornjesavskega muzeja na Jesenicah je na ogled razstava slik enega najbolj prepoznavnih gorenjskih slikarjev Franca Vozlja.

Objavljeno na isti dan


Komenda / sobota, 10. november 2007 / 07:00

Komendčani o krvavški vodi

Komenda - Komendski svetniki so se v zadnjih dneh kar dvakrat sestali na izredni seji, namenjeni problematiki vodovodnega sistema Krvavec. Kot je sporočil župan Tomaž Dro...

Mengeš / sobota, 10. november 2007 / 07:00

Mengšani bodo pili svojo vodo

Občina Mengeš ne bo pristopila k projektu povečanja zmogljivosti vodovodnega sistema Krvavec. Svoj vodovod bodo priklopili na mengeške vrtine.

Kranj / sobota, 10. november 2007 / 07:00

Pet občin za obnovo vodovoda

Razen Mengša obnovo krvavškega vodovoda podpirajo vse občine solastnice: Kranj, Šenčur, Cerklje, Vodice in Komenda.

Zanimivosti / sobota, 10. november 2007 / 07:00

Bo Vurnik dobil spominsko sobo?

Radovljica - Občinski svetnik Janez Urbanc je dal županu in občinski upravi pobudo, da bi v Radovljici uredili stalno razstavo o uglednem rojaku, arhitektu Ivanu Vurniku. V občin...

Kranjska Gora / sobota, 10. november 2007 / 07:00

Občina bo plačala dežurno službo

Kranjska Gora - V turistični kranjskogorski občini že dalj časa nimajo urejene dežurne zdravstvene službe prek vikendov in ob praznikih. Na Občini Kranjska Gora so zato iskali mo...