Napnimo jadra in ulovimo veter (1)

Ladje, večje in manjše, barčice in ribiške barkače, vse, kar je pluje, ima na morju svoj čar. Ljudje smo na dopustu boljši opazovalci, ponavadi opazimo vse tisto, kar gre čez leto mimo nas. Lahko bi ure in ure sedela na pomolu in gledala prihode in odhode ljudi s kovčki, z nahrbtniki ali samo z veliko vrečo radovednosti, ki jo nosijo po svetu. Plovila me spominjajo na družine in celo na starost družine. Male jadrnice so kot mlade družine, ki šele napnejo jadra, da bi ujele veter. Nič bahavega ni v njih, le skupen prostor, ki sta si ga dva pripravljena deliti in kasneje vanj povabiti še tretjega, četrtega ali petega člana. Ko postane pretesno, se družina ozre po večji jadrnici ali pa se stiskajo na manjši. Bolj kot se stiskajo, večja postane z leti tudi stiska. Tisti, ki ste že jadrali, veste, o čem govorim. Veliko prilagajanja je potrebnega, če si nekaj ljudi deli majhen prostor. Ali pa veliko ljubezni, včasih tudi slepe. Na takšnih jadrnicah gre kasneje krasno spet v dvoje. Takrat, ko gre mala posadka po svoje in ostaneta spet dva. Zato so naše hiše v primerjavi z malimi jadrnicami prava potrata, izguba denarja in energije, sploh, če v njih živita le dva človeka. Ampak to je že zgodba o hišah. Ostanimo pri ladjah. Učenje jadranja je kot skupno bivanje v družini. Najprej so sončni vzhodi in zahodi in veter je videti vedno ravno pravšnji. Čeprav jadra kdaj pa kdaj mirujejo, nas to ne moti, kasneje postane brezvetrje hudo moteče. Za zaljubljence je vsak veter pravi in jadranje je užitek. Čeri so nekaj, o čemer govorijo starejši ljudje in vanje nihče ne verjame, dokler ne zahrešči ladijsko dno. Jadranje na jadrnicah pogosto pokvarimo zaradi želje po boljši, večji in lepši ladji. Tako se konča najlepši del jadranja in se začne jadranje za boljše preživetje, pogosto za prestiž in ustvarjanje videza. Sprašujem se, zakaj toliko ljudje pravi, da jim je bilo najlepše prav takrat, ko so imeli manj vsega, manjše jadrnice in več skupnega. Mogoče prav zaradi slednjega. So skupni cilji tisti, ki nas ženejo naprej. In kakšni skupni cilji?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / nedelja, 18. september 2016 / 13:03

Vlak trčil v moškega

Jesenice – Na Jesenicah je v sredo pozno zvečer tovorni vlak na železniški progi trčil v domačina in ga hudo poškodoval. Moškega so odpeljali v ljubljanski klinični center in je v živ­ljenjski neva...

Objavljeno na isti dan


Šport / ponedeljek, 6. januar 2014 / 23:56

Prevc drugi v Bischofshofnu

Peter Prevc je na zadnji tekmi novoletne turneje smučarjev skakalcev osvojil drugo mesto, četrti pa je v skupnem točkovanju.

Kronika / ponedeljek, 6. januar 2014 / 15:28

Zagorelo v Delavskem domu

V noči na nedeljo je zagorel zapuščeni Delavski dom na Jesenicah. Hiter odziv gasilcev je preprečil večjo škodo na spomeniško zaščiteni zgradbi. Znakov kaznivega dejanja policisti niso odkrili.

Slovenija / ponedeljek, 6. januar 2014 / 15:27

Danes začetek razprodaj

Sezonske razprodaje tekstila in obutve so kljub številnim akcijam in popustom skozi vse leto in decembrski nakupovalni mrzlici še vedno dobro obiskane.

Gorenjska / ponedeljek, 6. januar 2014 / 15:04

Gorenjski glas v letu 2014

V letu 2014 bodo izšle 104 številke Gorenjskega glasa, prav toliko jih bo torej kot lani. Časopis ima kar 26 različnih prilog, vse bodo izhajale naprej, dodali bomo še kakšen časopisni sveženj, prilag...

Gospodarstvo / ponedeljek, 6. januar 2014 / 13:55

Delitev na trgovino in nepremičnine

V prvi polovici leta bo Merkur po treh letih sanacije povsem drugačen, predvsem pa likvidnostno bolj trden. Mu dobavitelji še zaupajo? Kaj bo z zaposlenimi?