Skrb za spomenike NOB: od spodobno do vzorno

Kako lahko vse starejša generacija borcev NOB skrbi za številne spomenike in spominska znamenja padlim v drugi svetovni vojni? Za vzdrževanje spomenikov so odgovorni lastniki, občine in država, so nam povedali v Zvezi združenj borcev NOB Slovenije. Kako dobro zanje skrbijo v nekaterih gorenjskih občinah?

Kranj - »V Sloveniji je 4800 spomenikov in spominskih znamenj NOB. Za vzdrževanje spomenikov so odgovorni lastniki, to so država ali občine, vendar lastniška razmerja povsod še niso urejena. Nadzor nad stanjem in vzdrževanjem opravljajo Združenja borcev za vrednote NOB in njihove krajevne organizacije. V večini primerov so spomeniki spodobno, v številnih primerih tudi vzorno vzdrževani, so pa tudi primeri zanemarjenosti, na splošno pa velja ocena dobro,« pravi podpredsednik slovenske borčevske organizacije Slavko Grčar. Večino denarja za vzdrževanje zagotavljajo občine, nekaj tudi borčevske organizacije neposredno ali s pomočjo donatorjev. Skrb za spomenike sicer ureja poseben zakon.

Prekopi iz težje dostopnih in slabo vzdrževanih grobišč

Območno združenje ZZB NOV Škofja Loka, ki zajema vse štiri občine na Škofjeloškem, skrbi za 225 spominskih znamenj, podpredsednik organizacije Marko Vraničar pa ocenjuje, da je zanje kar dobro poskrbljeno. »Jeseni pred sprejetjem občinskih proračunov naše občinske organizacije dajo občinam programe obnov za prihodnje leto. Občine v proračunih za to namenijo denar, s katerim mi potem skušamo pri obnovi in vzdrževanju spomenikov kar najbolj racionalno ravnati. Moram reči, da pri občinah nimamo težav, ko gre za vzdrževanje spomenikov NOB.« Sogovornik tudi pove, da v zadnjih dveh desetletjih ne pomnijo veliko poškodb na teh objektih. Omenja zgolj tri primere, enega od njih (s flomastrom porisan spomenik v Škofji Loki) pripisuje »pijanemu vandalizmu«.

Lani so na pokopališču Lipica v Škofji Loki uredili enotno grobišče padlim borcem NOB. V skupno grobišče so prekopali posmrtne ostanke 28 borcev in ene aktivistke iz sedmih grobišč, s čimer so rešili problem vedno težjega vzdrževanja težje dostopnih in zaradi tega zapuščenih spomenikov. »Parcela je zasnovana tako, da omogoča nadaljnje prekopavanje,« še pove sogovornik, ki pravi, da so za prekop dobili soglasje svojcev padlih, v nekaterih primerih pa je šlo za neznane padle ali takšne brez svojcev.

Eden od spomenikov, za katerega želijo, da bi bil redneje vzdrževan, je po besedah Nika Sedeja, predsednika škofjeloškega območnega združenja, Plečnikov spomenik 19 talcem v Dolenji vasi, pri katerem je bila ravno sredi julija spominska slovesnost.

V Poljanski dolini spomenike čistijo brigadirji

»Pred dnevom spomina na mrtve nekdanji brigadirji očistimo vse spomenike od Žirov do Škofje Loke, nekaj jih je lepših zaradi nas tudi v Selški dolini,« skrb za spomenike padlih v 2. svetovni vojni opiše Ernest Demšar, član Kluba brigadirjev Škofja Loka in žirovskega združenja borcev za vrednote NOB. Samo v Žireh je kar 31 spomenikov in spominskih znamenj (zanimivo je, da na občinskih mejah odkrivajo tudi nove), Demšar pa z veseljem ugotavlja, da so vsi obnovljeni oziroma se za njih lepo skrbi. »Na ta način ohranjamo dediščino in spomin na padle. Če je bilo v preteklosti lastništvo še težava, danes ni več, saj je Občina Žiri lastnik vseh spominskih znamenj,« pojasnjuje Demšar.

Zadovoljen je, da razen brigadirjev za spomenike skrbijo tudi lovci in ribiči, vzdržujejo jih tudi lastniki hiš ali zemljišč, kjer znamenja so. »Po naših čiščenjih pa že opažamo, da tudi med letom nekdo skrbi za nekatere spomenike, prižgejo kakšno svečko in populijo plevel,« je zadovoljen Ernest Demšar. Odnos do spomenikov druge svetovne vojne je v zadnjih letih povsem drugačen odnos kot po osamosvojitvi, ko jih je bilo po Sloveniji veliko tudi podrtih. V Žireh ni bil ne uničen ne odstranjen noben, a dolga leta, do prihoda brigadirjev, so bili nekateri zelo zanemarjeni.

Tržiška občina pomaga pri obnovi spomenikov

V občini Tržič je na seznamu memorialne dediščine, ki ga je pripravilo Združenje borcev (ZB) za vrednote NOB Tržič, 74 spominskih znamenj, mednje štejejo grobišča, spomenike, spominske plošče. »Glede na to, da je znamenj veliko, jih je treba ločiti po pomembnosti tudi zaradi nadaljnje ohranitve našim zanamcem,« je povedal predsednik ZB za vrednote NOB Tržič Tone Kramarič in poudaril, da je spominska znamenja potrebno čim prej urediti tudi z občinskim odlokom. Spominska znamenja internirancem pod Ljubeljem so razglašena za spomenik državnega pomena. »Na ministrstvu za kulturo so že pristopili k preureditvi znamenja na sodoben način, žal do končne realizacije zaradi pomanjkanja denarja še ni prišlo,« je pojasnil Kramarič. Za spomenik državnega pomena v ZB za vrednote NOB predlagajo tudi spominska znamenja padlim pod Storžičem. »Med spomenike prve kategorije pa smo uvrstili tudi skupno grobišče padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja na pokopališču v Tržiču, nagrobno znamenje desetim talcem na pokopališču v Kovorju, spomenik tridesetim talcem ob cesti pred Kovorjem, spomenik devetim talcem na Čegeljšah, spomenik enaindvajsetim talcem v Retnjah ter ploščad in spomenik pred paviljonom NOB v Tržiču,« je naštel predsednik ZB za vrednote NOB Tržič.

Kot je še poudaril Tone Kramarič, je večina lastništev spominskih znamenj urejenih. »Člani Združenja borcev za vrednote NOB obeležja lahko vzdržujemo le na simbolni ravni, kot je košenje trave ob spomenikih, prižiganje sveč … denarja za obnovo pa nimamo. Odkar je župan Borut Sajovic, lahko rečem, da s pomočjo občinskega denarja preuredimo najmanj en spomenik na leto. Letos obnavljamo grobišče talcev v Retnjah, ki je v lasti občine Tržič,« je razložil sogovornik in dodal, da so redki primeri, ki jih je treba še rešiti. »En tak primer je spominska plošča kurirjev pri Pavšeljnu. Staro hišo, na kateri je bila plošča, so podrli in ne vemo, kaj je trenutno s to ploščo, ali bo ostala na avtentični lokaciji, ali jo bomo dali v muzej.«

V Kranju več kot sto spomenikov in spominskih znamenj

Na območju kranjske občine je več kot sto različnih spomenikov in znamenj, med njimi tudi NOB. Vzdržuje jih občina, ki za to vsako leto nameni denar v proračunu. Tako je bilo lani za spominska znamenja namenjenih deset tisoč evrov, s tem denarjem pa so obnovili štirinajst napisov na ploščah ali spomenikih ter popravili spomenik Janeza Nepomuka na vodnjaku pri cerkvi. Letos je za spominska znamenja namenjenih petindvajset tisoč evrov. S tem denarjem bodo sofinancirali tudi postavitev dveh spomenikov in sicer ob 20-letnici samostojne države na brniškem letališču, v spomin Nejcu Zaplotniku ter za sanacijo spomenika v Stražišču.

»Kako se skrbi za spomenike NOB, je zelo odvisno od posameznih krajevnih skupnostih, najbolj pa od tega ali je razčiščeno glede lastništva zemljišča. V kranjski občini je v mestnem jedru to urejeno, prav tako v Udinborštu, marsikje pa še ne. Lahko pa rečem, da trenutno nihče ne opozarja na težave s katerim od spominskih znamenj,« pravi podpredsednica Združenja borcev za vrednote NOB Kranj Dora Osterman.

Občina namenja štiri tisoč evrov na leto za vzdrževanje spomenikov

Občina Bled ima v proračunu vsako leto zagotovljena sredstva za nujno vzdrževanje spomenikov in spominskih znamenj NOB. Za redno vzdrževanje pokopališč oziroma okolice spominskih znamenj NOB, ki so znotraj pokopališč, na leto namenja štiri tisoč evrov, od tega 2700 evrov za urejanje okolice, 1300 evrov pa nameni krajevnim organizacijam Zveze borcev NOB za urejanje spominskih znamenj NOB na svojih območjih.

Občina je letos namenila tri tisoč evrov za obnovo grobišča in spomenika padlim na pokopališču v Ribnem in zagotovila štiri tisoč evrov za obnovitvena dela na Riklijevem spomeniku na Straži. Lani je družba CEEFEF na pobudo župana obnovila Muhrov spomenik na Višcah, v letu 2009 pa je občina namenila 25 tisoč evrov za obnovo grobišča in spomenika padlim v NOB na pokopališču na Bledu, ter 15 tisoč evrov za obnovo Prešernovega spomenika na Bledu.

»Za druge spomenike NOB oz. spominske plošče skrbijo krajevne organizacije Zveze borcev v občini, ki jim najnujnejša sredstva za vzdrževanje največkrat zagotovi tudi občina. Za največji kulturni spomenik v občini, Blejski grad, pa je s pogodbo med Ministrstvom za kulturo in Občino Bled zadolžen Zavod za kulturoBled,« je pojasnil direktor občinske uprave Matjaž Berčon. »Na blejskem pokopališču urejamo obelisk, kjer so pokopani partizani. Konkretno smo obnovili nagrobnike in napise, stroške pa je krila občina. Želimo si, da se to celotno partizansko pokopališče razglasi za kulturni spomenik lokalnega pomena, kar je tudi že steklo na občini, a je žal zastalo,« je povedal predsednik krajevne organizacije Zveze združenj borcev NOB Bled Borut Rus.