"Podatki, ki jih navajate, brez razlage in večjih analiz nikakor ne morejo biti primerljivi, saj ni navedeno, za koliko let se je katera od občin zadolžila. Mi smo namreč kredit vzeli na zelo kratek čas, in to za gradnjo kanalizacijskega sistema in povezavo s Centralno čistilno napravo v Domžalah. Poleg tega pa je občina Komenda v zadnjih letih samo v nakup zemljišč v poslovni coni vložila več kot 15 milijonov evrov in menim, da se nas ne sme primerjati z občinami, ki v zemljišča niso vložila niti evra. Po teh podatkih je nekdo, ki nič ne dela in zato nima nič dolga, predstavljen kot junak. Ne glede na dolg, ki ga imamo, ta še vedno znaša le štiri odstotke občinskega proračuna, torej zgolj polovico tistega, kar nam dovoljuje zakonodaja," pravi Tomaž Drolec, župan občine Komenda, ki je imela ob koncu lanskega leta 502 evra dolga na občana.

Zadolženost občin se povečuje, a še ni kritična

Zadolženost občin v Sloveniji še ni kritična, a vse več je občin, ki se približujejo zakonsko dovoljeni meji. Med občinami s širšega gorenjskega območja so po dolgu na prebivalca najbolj zadolžene Komenda, Škofja Loka in Tržič.

Kranj – Na ministrstvu za finance so pripravili poročilo o zadolženosti občin ob koncu leta 2010, s katerim se je na eni od julijskih sej seznanila tudi vlada. Kot je razvidno iz poročila, so bile občine v Sloveniji lani zadolžene za 556 milijonov evrov, pravne osebe, katerih ustanoviteljice so občine, pa še za slabih 178 milijonov evrov. Če skupni znesek delimo s številom prebivalcev (nekaj več kot dva milijona), se izkaže, da je vsak prebivalec Slovenije imel ob koncu lanskega leta v povprečju 361 evrov občinskega dolga. Medtem ko so se prihodki občin lani v primerjavi z letom prej povečali za 7,3 odstotka, se je dolg občin povečal kar za dobro petino in dolg pravnih oseb javnega sektorja na lokalni ravni za desetino. Povečal pa se ni le obseg zadolženosti občin, ampak tudi število zadolženih občin. V letu 2009 je bilo brez dolga 40 občin, lani samo še 31.

Prevladuje dolgoročno zadolževanje

Skupni dolg občin vključuje kratkoročni, dolgoročni in blagovni kredit ter finančni najem. Največji del dolga, kar 94 odstotkov, predstavljajo dolgoročni krediti, najmanjši del pa blagovni krediti, ob koncu lanskega leta ga je imela le ena občina. Občine lahko za premagovanje likvidnostnih težav najamejo kratkoročno posojilo, za katero jim ni treba pridobiti soglasja ministrstva za finance, a ga morajo vrniti do konca proračunskega leta. Podatki kažejo, da je devet občin imelo kratkoročno posojilo tudi na dan 31. decembra, torej ga niso vrnile do konca leta in so bile v prekršku. Velika večina občin se je zadolžila za naložbe, vključene v občinski proračun, tri za sofinanciranje investicij iz proračuna Evropske unije in štiri za upravljanje z dolgom, torej za nadomestitev neugodnega posojila z ugodnejšim. Obseg zadolževanja občin po oceni ministrstva za finance še ni kritičen, vendar se število občin, ki se s svojimi letnimi obveznostmi za poplačilo dolgov bližajo zakonsko dovoljenemu obsegu (osmih odstotkov prihodkov), vsako leto povečuje.

Gorenjska v primerjavi z drugimi malo zadolžena

In kaj kaže primerjava med regijami? Najvišjo zadolženost v primerjavi s prihodki je izkazovala Obalno-Kraška regija, njena zadolžitev je lani predstavljala že skoraj polovico prihodkov. Nekoliko nižjo zadolženost sta beležili Spodnjeposavska in Notranjsko-Kraška regija, najnižjo pa Goriška regija. Obalno-Kraška regija je imela ob koncu lanskega leta 810 evrov občinskega dolga na prebivalca, Osrednjeslovenska regija, kamor sodi tudi devet občin s širšega gorenjskega območja, 470 evrov, Spodnjeposavska regija 394, Notranjsko-Kraška 386, Savinjska 370, Podravska 368, Jugovzhodna Slovenija 261, Pomurska 234, Koroška 222, Gorenjska 186, Zasavska 168 in Goriška regija 122 evrov na prebivalca.

Dolg večji za šest milijonov evrov

Poglejmo še zadolženost sedemindvajsetih občin s širšega gorenjskega območja. Njihov dolg (skupaj z dolgom pravnih oseb javnega sektorja) se je lani povečal približno za pet milijonov evrov, s 40,2 na 46,2 milijona evrov. Če upoštevamo samo znesek dolga, so bile na dan 31. december 2010 najbolj zadolžene občine Škofja Loka (10,2 milijona evrov), Kranj (7,7), Tržič (6,6), Radovljica (3,5), Jesenice (3,1), Domžale (2,7), Komenda (2,6) in Medvode (2,3). Preračun dolga na prebivalca kaže nekoliko drugačno sliko. Komenda je imela ob koncu preteklega leta 502 evrov dolga na prebivalca, Škofja Loka 452, Tržič 423, Železniki 288 in Bohinj 220 evrov. Brez dolga so bile po podatkih ministrstva za finance občine Cerklje, Gorje, Jezersko Moravče, Preddvor, Trzin in Vodice, skoraj brez dolga pa tudi občina Kamnik. V primerjavi s koncem leta 2009 so med bolj zadolženimi občinami lani dolg najbolj povečale občine Škofja Loka - z 8,4 na 10,2 milijona evrov, Tržič – s 4,7 na 6,6 milijona, Jesenice - z 2,2 na 3,1 milijona, Komenda – z 1,5 na 2,6 milijona in Železniki - z 1,1 na 2 milijona evrov, na novo se je zadolžila ob koncu leta 2009 nezadolžena občina Mengeš.

Zadolženost gorenjskih občin (v evrih) na dan 31. december 2010 in primerjava z 31. decembrom 2009

Občina

Dolg 2010

Dolg na prebivalca 2010

Dolg 2009

Bled

975.435

118

1.036.236

Bohinj

1.163.895

220

941.234

Cerklje

0

0

0

Domžale

2.755.970

83

2.515.784

Gorenja vas - Poljane

519.166

71

635.946

Gorje

0

0

0

Jesenice

3.125.842

144

2.195.519

Jezersko

0

0

0

Kamnik

45.000

1,6

15.000

Komenda

2.654.175

502

1.535.720

Kranj

7.688.671

142

8.290.122

Kranjska Gora

141.283

26

173.000

Lukovica

27.819

5

83.458

Medvode

2.347.729

155

2.683.237

Mengeš

600.000

84

0

Moravče

0

0

0

Naklo

573.976

110

655.984

Preddvor

0

0

0

Radovljica

3.489.720

186

3.889.725

Šenčur

747.796

90

801.251

Škofja Loka

10.202.224

452

8.373.607

Trzin

0

0

0

Tržič

6.559.667

423

4.677.489

Vodice

0

0

0

Železniki

1.990.409

288

1.107.105

Žiri

391.007

78

414.361

Žirovnica

205.908

47

226.499

Skupaj

46.205.692

149

40.251.277

(Vir: Ministrstvo za finance RS)

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Avtomobilizem / četrtek, 2. julij 2009 / 07:00

Nasprotja športa in ekonomije

Test: Seat Ibiza SC 1.4 Stylance

Objavljeno na isti dan


Naklo / sreda, 6. februar 2019 / 23:32

Predstavili bodo monografijo o Mimi Malenšek

Podbrezje – V Kulturnem domu Podbrezje bo v sredo, 6. februarja, ob 18. uri prireditev v počastitev kulturnega praznika, ob tej priložnosti bodo predstavili pravkar izdano monografijo ob stoti oble...

Šport / sreda, 6. februar 2019 / 23:30

Traški balinarji slavili na derbiju

Trata – Redni del prvenstva v balinarski superligi se bliža koncu. Po odigranem desetem krogu je v najboljšem položaju Trata, ki je na derbiju desetega kroga v balinarski dvorani Mlaka v Zabičah te...

Gospodarstvo / sreda, 6. februar 2019 / 23:29

O upravnih postopkih v kmetijstvu

Gozd - Martuljek – Kmetijska svetovalna služba vabi v četrtek, 7. februarja, ob 9.30 v kulturno-gasilski dom v Gozdu - Martuljku na predavanje o postopkih, ki veljajo pri prometu s kmetijskimi zeml...

Zanimivosti / sreda, 6. februar 2019 / 23:22

Ni jih zeblo

V blejski Mali Zaki je potekal tridnevni svetovni pokal v zimskem plavanju, na katerem se je 120 tekmovalcev iz 21 držav podalo v pet stopinj Celzija hladno vodo. Zaupali so nam, zak...

Nasveti / sreda, 6. februar 2019 / 23:21

Tanja odgovarja

Pozdravljeni, Tanja. Pišem vam v upanju, da boste našli kakšno lepo misel tudi zame. Hvala vnaprej.