Mladi skoraj ne poznajo revščine
Mladi v Sloveniji imajo nizke plače, stopnja brezposelnosti med njimi je skoraj dvakrat višja kot v celotni populaciji, a je stopnja revščine zelo nizka.
Kranj – V Sloveniji je bilo lani okoli 240 tisoč mladih v starosti od 15 do 24 let ali 12 odstotkov populacije, od tega 82 tisoč delovno aktivnih in kar 14 tisoč brezposelnih, kar pomeni, da je stopnja brezposelnosti med mladimi skoraj dvakrat višja kot v celotni populaciji. »Le 14 odstotkov jih dela v javnem sektorju, vsi drugi v zasebnem, še največ pa kot natakarji in prodajalci,« je podatke predstavila Irena Svetin iz Statističnega urada RS. Večina je seveda dijakov (82 tisoč) in študentov (74 tisoč), le 7,1 odstotka mladih se niti ne izobražuje niti niso delovno aktivni.
Približno dva tisoč mladih je samozaposlenih, približno 11 tisoč je pomagajočih družinskih članov (tisti, ki delajo v domačem podjetju ali kmetiji in za to delo ne dobijo stalne plače), 31 tisoč jih dela prek študentskih servisov, 36 tisoč v rednem delovnem razmerju. Od leta 2005 do lani je število mladih zaposlenih za nedoločen čas padlo s 37 odstotkov populacije na 30 odstotkov, padlo je tudi število zaposlenih za določen čas. Skoraj šestdeset odstotkov mladih brezposelnih predstavlja iskalce prve zaposlitve, ki pa jo najdejo po devetih mesecih ali sedem mesecev prej kot drugi.
»Večina ima srednješolsko izobrazbo, vendar ta podatek ni relevanten, saj veliko mladih pri 24 letih še študira,« pojasnjuje Irena Svetin. Zato je Slovenija med državami EU med prvimi petimi po vključenosti mladih v izobraževanje, hkrati so mladi pri nas na prvem mestu tveganja revščine. Ta je le 8,4-odstotna, medtem ko je v EU 20,5-odstotna. To ni presenetljivo, saj jih 84 odstotkov še živi pri starših, 14 tisoč jih prejema denarno socialno pomoč, šestdeset tisoč je štipendistov, 618 pa jih prejema denarno nadomestilo za čas brezposelnosti.
Zato pa se število zaposlenih in število tedensko opravljenih ur zmanjšujeta, le zaslužek mladih se je v času krize nekoliko povečal. »Skoraj polovica mladih se uvršča v najnižji plačni decil, tudi zato, ker je upoštevano delo prek študentskega servisa in morda ne za poln delovni čas,« pojasnjuje Lenart Lah. Z izobrazbo in starostjo se plače višajo. V Sloveniji sicer poznamo najnižjo stopnjo dohodkovne neenakosti, kar pomeni, da so plače (predvsem na podeželju) zelo podobne, skupno celo bolj kot v Skandinaviji, sicer pa so v javnem sektorju (predvsem na račun izobrazbe) višje kot v zasebnem.