Nova brv čez Poljansko Soro bo odprta v prihodnjih dneh.

Nova brv na tradicionalen način

V sklopu mednarodnega projekta v Gorenji vasi končujejo gradnjo pokrite brvi čez Poljansko Soro. Obnovili so jo v duhu spomina na stare čase, na brvi in mostove, ki jih je odnesla povodenj leta 1926.

Gorenja vas – Večina mostov na Poljanski Sori je bila včasih lesenih in pokritih, ne le brvi, ampak tudi mostovi, po katerih so peljali vozovi in tovornjaki na gradbišča Rupnikove linije. Velika povodenj v junija 1926 je vzela kar 18 lesenih mostov in tri brvi, ostala sta le betonska v Žireh in na Trebiji.

»Leta 1956 so v Gorenji vasi zgradili sedanji povezovalni most, stari leseni most pa je odneslo, zato so zgradili le betonsko brv. Takšno smo poznali približno pol stoletja, kmalu pa bodo pešci hodili čez novo, pokrito brv, podobno brvem izpred sto let,« je povedal župan Milan Čadež. Pobudo za obnovo Neškove brvi na tradicionalni način je pred skoraj desetletjem dal Miha Bizjak, takratni predsednik sveta Krajevne skupnosti Gorenja vas.

Na občini so pripravili idejni načrt in … čakali na boljše čase oziroma denar. »Pokazala se je priložnost za pridobitev nepovratnih sredstev, ker v dolini damo veliko na tradicijo in izkušnje naših prednikov, pa smo se kaj hitro odločili,« dodaja župan. Projekt je vreden 180 tisoč evrov, od tega so 110 tisočakov na občini pridobili s čezmejnim projektom Slowtourism, pri katerem sodelujeta Slovenija in Italija. »Most iz leta 1926 je bil pokrit in širok tri metre, bil je glavna povezava tudi za Lučine in Žirovski Vrh. Današnja brv je nekdanji podobna zgolj v delu, da je pokrita,« o podobnosti obeh pravi Gašper Čadež iz krajevne skupnosti.

Nova Neškova brv je že usklajena s projektom bodoče gorenjevaške obvoznice, še posebej pa jo bodo veseli šolarji, ki si prek nje močno skrajšajo pot v šolo. Pa ne le ti, vaščani Lajš, Sestranske vasi in Trate si bodo znova lahko skrajšali pot v trgovino, pošto ali banko, Gorenjevaščani pa nasprotno pot v cerkev in zdravstveni dom. In zakaj so most (vsaj včasih) vedno pokrili? Čadeža odgovarjata, da je bil s tem bolj zaščiten pred vremenski vplivi, s tem pa je odpadlo tudi veliko vzdrževanja. V občini bodo obnovili tudi Fortunovo brv, a je investicija veliko manjša.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / petek, 22. januar 2016 / 11:15

Šola vedeževanja iz ciganskih kart

Bralka pod šifro Snežinka piše: Po dolgem času sem vzela v roke karte in izbrala 7 kart z zanimivo kombinacijo, ki pa je ne znam pravilno povezati. Prosim vas za pomoč pri napovedi, kakšno prihodno...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / nedelja, 14. maj 2017 / 20:12

Zapeli bodo po loško in gorenjsko

Na 17. Večeru slovenskih viž v narečju, ki ga bo 9. junija v Škofji Loki priredil Radio Sora v sodelovanju z agencijo Geržina Videoton, bo občinstvo slišalo devet novih viž v sedmih različnih narečjih...

GG Plus / nedelja, 14. maj 2017 / 19:15

Korenine in veje Jurijevega drevesa

Jurij Kumer s Hotavelj je v knjigi Korenine in veje mojega drevesa zbral veliko podatkov o svojih prednikih, opisal svojo življenjsko pot in zapisal marsikatero zanimivost o Vresjakovi domačiji.

Kultura / nedelja, 14. maj 2017 / 19:13

Vezi med človekom in naravo

V Layerjevi hiši je do konca maja na ogled zanimiva razstava z ekološkim pridihom Kamni ustvarjalke Anje Podreka.

Razvedrilo / nedelja, 14. maj 2017 / 19:06

Paleta okusov

Teden v Kranjski Gori je minil v kulinaričnem vzdušju. Med 8. in 11. majem je namreč Zgornjesavska dolina gostila Mednarodni kulinarični festival 2017. Dobili pa smo tudi letošnjo Tuševo kuharsko zvez...

GG Plus / nedelja, 14. maj 2017 / 19:03

Novi Slovenski biografski leksikon

»BERGINC, lvan (domače ime, vzdevek Štrukelj), gorski vodnik, alpinist (r. 20. 4. 1867, Trenta; u. 24. 5. 1926, Trenta). Oče Anton, kmet, mati Ana (Jožefa), r. Stergulc. / V mladosti se je...