Najprej E.coli, nato še toča

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 31. julij 2011 / 06:00

"Za pridelovalce zelenjave so bila najboljša leta do vstopa Slovenije v Evropsko unijo," ugotavlja Boris Zelič iz Križev in dodaja, da sta jih letos prizadeli dve nesreči: bakterija E.coli in toča.

Križe - Na Zeličevi kmetiji, kjer obdelujejo približno tri hektarje in pol njiv, nekaj pa je še travnikov in gozda, ima pridelovanje zelenjave že dolgo tradicijo. Včasih so pridelovali tudi semenski krompir in ga prodajali na »jug«, a ko se je Slovenija osamosvojila, so s tem prenehali, saj so carinske dajatve postale prevelik izdatek in se ni več splačalo.

Zdaj pridelujete le še zelenjavo. Kaj vse?

»Nekdaj smo imeli več vrst zelenjave, a smo se potlej usmerili le v pridelavo solate, po kateri smo v Sloveniji tudi najbolj poznani. Tako smo se odločili zato, ker nismo bili v stanju, da bi kupcu lahko hkrati pripravili zadostne količine več vrst zelenjave - na primer dve toni solate, sedemsto kilogramov pora, tristo kilogramov peteršilja …«

Tudi solat je več vrst …

»Pridelujemo solato gentile, po kateri je med kupci največ povpraševanja, poleg te še endivijo, nekaj pa imamo tudi solate z listi v obliki hrastovih listov. Stare sorte, kot je, na primer, ljubljanska ledenka ne gredo v prodajo.«

Je vsa solata pridelana na prostem?

»Vso pridelujemo v »tovarni brez strehe«, rastlinjake uporabljamo le za vzgojo sadik. Če bi še sadike kupovali, bi bil strošek glede na odkupne cene prevelik.«

Kam prodajate solato?

»S solato zalagamo Spar Slovenija, pogodbo imamo s kmetijsko zadrugo v Križah, nekaj jo odkupi tudi podjetje, ki zalaga vrtce in šole.«

Je solato lažje pridelati, kot jo potlej prodati?

»Tast mi je pripovedoval, kako so včasih solato porezali, jo zložili v gajbe in jo odpeljali v zadrugo. S tem je bil njihov problem rešen, s prodajo so se ukvarjali drugi. Zdaj je drugače: kmet mora biti komercialist, voznik in nazadnje še izterjevalec.«

Izterjevalec?

»Ja, tudi kmetijstvo občuti krizo in plačilno nedisciplino!«

Kdaj so bila za zelenjadarstvo najboljša leta?

»Dobra leta so bila do vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Ko se je začel prost pretok blaga, je na slovenski trg prišla solata iz Italije po tako nizkih cenah, s katerimi mi ne »pridemo skozi«. To ni konkurenca, to je, vsaj jaz mislim tako, prevzem trga. Vsi smo si želeli v Evropsko unijo, a očitno je Evropa želela nas zgolj za to, da je razširila trg.«

Zakaj je solata iz Italije lahko tako poceni?

»Pri nas traja en mesec, da iz semena vzgojimo sadiko, nato pa mine še od enega meseca do enega meseca in pol, da iz sadike zraste solata, primerna za spravilo in prodajo. V Italiji je, kot sem slišal, ta ciklus bistveno krajši, a se ob tem sprašujem, ali ga je tako možno skrajšati po naravni poti.«

A verjetno je solata s Kriškega polja preje v slovenskih trgovinah kot iz Italije …

»Bistvene razlike ni oz. je lahko največ štiriindvajset ur. Padova je blizu.«

V »tovarni brez strehe«, kot imenujete pridelavo na prostem, ste izpostavljeni tudi vsem vremenskim neprilikam – suši, toči …

»Sušo bi lahko obvladali z vrtinami za vodo. Doslej so na tem območju vrtali že tri, a so bile vse suhe, zdaj bomo poskusili tudi pri nas. Zdaj si pomagamo tako, da vodo s cisternami vozimo iz Bistrice, tudi letos smo jo že veliko zvozili, a to je velik strošek. Brez vode pa v zelenjadarstvu ni prihodnosti.«

Vročim dnem je sledilo neurje s točo …

»Toča je uničila vso solato, ki je bila že primerna za spravilo. Na solati, ki naj bi jo pobirali v dveh tednih po toči, je izpad več kot petdesetodstotni. Majhno solato poskušamo oživiti tudi s pomočjo fitofarmacevtskih sredstev, vendar ne raste tako, kot bi morala. Pogodbenih obveznosti do kupcev zaradi izpada pridelka ne moremo izpolniti, upamo lahko le, da nas ne bodo kaznovali.«

Imate pridelavo kaj zavarovano?

»Pred dvema letoma smo jo zavarovali, potlej pa ne več. Četudi država polovico prispeva k zavarovalni premiji, je ta previsoka, tako da ni ekonomske koristi. Država se je s prispevkom k zavarovalni premiji le zaščitila, da ji ob morebitni toči ni treba poravnati škode.«

Fizična zaščita pred točo, kakršno poznajo sadjarji, v zelenjadarstvu ni možna?

»Postavitev mrež pred točo bi bila predraga rešitev, dohodek ni tolikšen, da bi to opravičeval in omogočal. Poskušal sem že po vsej njivi postaviti rastlinjak, a je problem veter.«

Še pred točo je »klestila« E.coli. Kako je afera v Nemčiji vplivala na prodajo zelenjave v Sloveniji?

»Ko je televizija poročala o tem, da naj bi v Nemčiji za bakterijo E.coli zbolevali in umirali ljudje in da naj bi bila za to kriva tudi okužena solata, se je prodaja solate ustavila tudi v Sloveniji. Pri nas smo jo zaradi tega uničili blizu trideset ton. Škodo smo prijavili ministrstvu za kmetijstvo, upamo, da bomo za to dobili tudi odškodnino.«

Ima domači kupec raje solato s Kriškega polja ali iz uvoza?

»Dve tretjini kupcev gledata le na ceno in jima je pri tem pomembno le to, da je ta čim nižja, tretjina pa si želi domačo, slovensko solato.«