Poslanec Borut Sajovic opozarja, da slaba zakonodaja na področju agrarnih skupnosti onemogoča obnovo propadajočih pastirskih stanov in hlevov, gradnjo vodovodov, čistilnih naprav, vodnih rezervoarjev ...

Se agrarnim skupnostim obeta lažje gospodarjenje?

Skupina poslancev predlaga, da bi v agrarnih skupnostih o poslih, ki presegajo redno upravljanje, in o spremembi rabe nepremičnin odločali s soglasjem več kot tri četrtine članov.

»S spremembo zakona predlagamo najmanj 75-odstotno soglasje članov agrarnih skupnosti. Za takšen »prag« smo se odločili za to, ker podobno rešitev vsebuje tudi stanovanjski zakon,« pravi Borut Sajovic in dodaja: »Očitajo nam tudi, da z zakonom posegamo v lastninsko pravico še ne podedovanega premoženja. Jaz trdim nasprotno: če bomo na mestu propadajočega hleva zgradili novega, se bo premoženje povečalo tudi tistemu, ki bo imel skrbnika.«

Kranj – Skupina dvaintridesetih poslank in poslancev državnega zbora na čelu s prvopodpisanima Marijanom Križmanom (SD) in Borutom Sajovicem (LDS) je v parlamentarni postopek vložila spremembe in dopolnitve zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, s katerimi naj bi agrarnim skupnostim olajšali gospodarjenje. Po predlaganem zakonu bo za odločanje o poslih, ki presegajo redno upravljanje, in o spremembi rabe nepremičnin dovolj že soglasje treh četrtin članov. Za neznane člane agrarnih skupnosti oz. za člane z neznanim stalnim ali začasnim prebivališčem, za katere ni možno pridobiti podatkov iz uradnih evidenc, bo vsak član agrarne skupnosti lahko predlagal centru za socialno delo postavitev skrbnika za posebni primer, v zapuščinskem postopku pa sodišču postavitev skrbnika za zapuščino. Skrbnik, tako za poseben primer ali za zapuščino, naj bi tako kot drugi člani odločal o vseh lastninskih upravičenjih. Spremembe naj bi upoštevali že pri zapuščinskih postopkih, ki so se začeli do uveljavitve predlaganega zakona.

Premoženje vrnili nekdanjim članom

Ko so v Sloveniji leta 1947 z zakonom ukinili približno tisoč agrarnih skupnosti, je njihovo premoženje prešlo v državno oz. družbeno last. V letu 1994 uveljavljeni zakon je omogočil ponovno vzpostavitev agrarnih skupnosti ter vrnitev njihovega premoženja in pravic. V zakonsko določenem sedemletnem roku se je znova organiziralo okrog 660 agrarnih skupnosti, njeni člani so v postopkih vračanja dobili v solastnino ali skupno lastnino približno 70 tisoč hektarjev zemljišč, od tega pomemben del tudi na Gorenjskem. Premoženje se je vračalo nekdanjim članom agrarne skupnosti, a ker se bili ti v večini že pokojni, je bilo treba speljati dedne postopke, pri tem pa so dediči poleg kmetov postajali tudi nekmetje.

Za pomembne odločitve soglasje vseh

Medtem ko se kmetje pretežno zavzemajo za ohranitev skupnih površin in za zagotavljanje dobrih pogojev za pašo, se med drugimi člani pojavljajo tudi želje in zahteve po delitvi plačil za kmetijske ukrepe, za plačilo najemnine za pašo, za postavitev počitniških hišic … Različni interesi povzročajo težave pri gospodarjenju, saj se solastniki ali skupni lastniki ne morejo dogovoriti o popravilu ograje, o paši ali oddaji površin v najem, o obremenitvi zemljišč, o izdaji soglasij … Oteženo je pridobivanje upravnih dovoljenj, sklepanje različnih pravnih poslov in nastopanje do upravljavcev komunalnih vodov, elektro vodov, cest in druge infrastrukture, ki poteka po zemljiščih agrarnih skupnosti. Po stvarnopravnem zakoniku je namreč za posle rednega upravljanja premoženja agrarne skupnosti treba pridobiti soglasje solastnikov, katerih idealni deleži presegajo polovico njegove vrednosti, za posle, ki presegajo redno upravljanje, pa soglasje vseh solastnikov. Statuti in pravilniki agrarnih skupnosti sicer določajo različne prage soglasja za odločanje in gospodarjenje, vendar pa interna pravila ne morejo biti v nasprotju z zakonom.

Težave so tudi pri dednih postopkih, zlasti v primerih, ko dediči niso znani ali so se odselili in njihovo prebivališče ni znano, potomci pa premoženja svojih prednikov niti ne poznajo. Postopki so zato dolgotrajni, v najbolj skrajnih primerih pa se niso niti začeli.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / nedelja, 8. julij 2007 / 07:00

Civilna iniciativa napoveduje tožbo

Civilna iniciativa Dolina Draga je po nedeljskem sestanku krajanov Zgoše in Zapuž, ki živijo v bližini podjetja Seaway, napovedala tožbo za zaščito svojih interesov in ustavnih pravic.

Objavljeno na isti dan


Kronika / torek, 3. november 2009 / 07:00

Brezplačno vam bodo pregledali avtomobil

Kranjska Gora - Policijska postaja in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Kranjski Gori ta teden pripravljata preventivni projekt Čista stekla in dober profil za več...

Zanimivosti / torek, 3. november 2009 / 07:00

Obletnica centra slepih, slabovidnih in starejših

Škofja Loka - Center slepih, slabovidnih in starejših v Škofji Loki deluje že 73 let. Obletnico bodo proslavili danes popoldne s prireditvijo, na kateri bodo stanovalcem za dolgo...

Gospodarstvo / torek, 3. november 2009 / 07:00

Odpira se Ljubljanski pohištveni sejem

Ljubljana - Danes bo na Gospodarskem razstavišču predsednik Republike Slovenije Danilo Türk slovesno odprl 20. Ljubljanski pohištveni sejem, največjo sejemsko prireditev z bogati...

Kultura / torek, 3. november 2009 / 07:00

Jazzovski Türkü

Založba DruGod zavoda Druga godba bo danes izdala nov album pianistke Kaje Draksler (ki je svojo klavirsko zgodbo začela že pri štirih letih v majhni glasbeni šoli v Trbojah pri Kranju) in...

Prosti čas / torek, 3. november 2009 / 07:00

Noč čarovnic

Vikend je bil čarovniško obarvan. Marsikje na Gorenjskem so se mladi zabavali že v petek, prav na noč čarovnic - na 31. oktobra, pa so za takšno ali drugačno obliko čarovniške zabave poskrbeli v prav...