Poslanec Borut Sajovic opozarja, da slaba zakonodaja na področju agrarnih skupnosti onemogoča obnovo propadajočih pastirskih stanov in hlevov, gradnjo vodovodov, čistilnih naprav, vodnih rezervoarjev ...

Se agrarnim skupnostim obeta lažje gospodarjenje?

Skupina poslancev predlaga, da bi v agrarnih skupnostih o poslih, ki presegajo redno upravljanje, in o spremembi rabe nepremičnin odločali s soglasjem več kot tri četrtine članov.

»S spremembo zakona predlagamo najmanj 75-odstotno soglasje članov agrarnih skupnosti. Za takšen »prag« smo se odločili za to, ker podobno rešitev vsebuje tudi stanovanjski zakon,« pravi Borut Sajovic in dodaja: »Očitajo nam tudi, da z zakonom posegamo v lastninsko pravico še ne podedovanega premoženja. Jaz trdim nasprotno: če bomo na mestu propadajočega hleva zgradili novega, se bo premoženje povečalo tudi tistemu, ki bo imel skrbnika.«

Kranj – Skupina dvaintridesetih poslank in poslancev državnega zbora na čelu s prvopodpisanima Marijanom Križmanom (SD) in Borutom Sajovicem (LDS) je v parlamentarni postopek vložila spremembe in dopolnitve zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, s katerimi naj bi agrarnim skupnostim olajšali gospodarjenje. Po predlaganem zakonu bo za odločanje o poslih, ki presegajo redno upravljanje, in o spremembi rabe nepremičnin dovolj že soglasje treh četrtin članov. Za neznane člane agrarnih skupnosti oz. za člane z neznanim stalnim ali začasnim prebivališčem, za katere ni možno pridobiti podatkov iz uradnih evidenc, bo vsak član agrarne skupnosti lahko predlagal centru za socialno delo postavitev skrbnika za posebni primer, v zapuščinskem postopku pa sodišču postavitev skrbnika za zapuščino. Skrbnik, tako za poseben primer ali za zapuščino, naj bi tako kot drugi člani odločal o vseh lastninskih upravičenjih. Spremembe naj bi upoštevali že pri zapuščinskih postopkih, ki so se začeli do uveljavitve predlaganega zakona.

Premoženje vrnili nekdanjim članom

Ko so v Sloveniji leta 1947 z zakonom ukinili približno tisoč agrarnih skupnosti, je njihovo premoženje prešlo v državno oz. družbeno last. V letu 1994 uveljavljeni zakon je omogočil ponovno vzpostavitev agrarnih skupnosti ter vrnitev njihovega premoženja in pravic. V zakonsko določenem sedemletnem roku se je znova organiziralo okrog 660 agrarnih skupnosti, njeni člani so v postopkih vračanja dobili v solastnino ali skupno lastnino približno 70 tisoč hektarjev zemljišč, od tega pomemben del tudi na Gorenjskem. Premoženje se je vračalo nekdanjim članom agrarne skupnosti, a ker se bili ti v večini že pokojni, je bilo treba speljati dedne postopke, pri tem pa so dediči poleg kmetov postajali tudi nekmetje.

Za pomembne odločitve soglasje vseh

Medtem ko se kmetje pretežno zavzemajo za ohranitev skupnih površin in za zagotavljanje dobrih pogojev za pašo, se med drugimi člani pojavljajo tudi želje in zahteve po delitvi plačil za kmetijske ukrepe, za plačilo najemnine za pašo, za postavitev počitniških hišic … Različni interesi povzročajo težave pri gospodarjenju, saj se solastniki ali skupni lastniki ne morejo dogovoriti o popravilu ograje, o paši ali oddaji površin v najem, o obremenitvi zemljišč, o izdaji soglasij … Oteženo je pridobivanje upravnih dovoljenj, sklepanje različnih pravnih poslov in nastopanje do upravljavcev komunalnih vodov, elektro vodov, cest in druge infrastrukture, ki poteka po zemljiščih agrarnih skupnosti. Po stvarnopravnem zakoniku je namreč za posle rednega upravljanja premoženja agrarne skupnosti treba pridobiti soglasje solastnikov, katerih idealni deleži presegajo polovico njegove vrednosti, za posle, ki presegajo redno upravljanje, pa soglasje vseh solastnikov. Statuti in pravilniki agrarnih skupnosti sicer določajo različne prage soglasja za odločanje in gospodarjenje, vendar pa interna pravila ne morejo biti v nasprotju z zakonom.

Težave so tudi pri dednih postopkih, zlasti v primerih, ko dediči niso znani ali so se odselili in njihovo prebivališče ni znano, potomci pa premoženja svojih prednikov niti ne poznajo. Postopki so zato dolgotrajni, v najbolj skrajnih primerih pa se niso niti začeli.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 29. julij 2015 / 13:22

Ta teden rok za doplačilo dohodnine

Kranj – Ta teden sta v zvezi s plačilom (ali vračilom) z dohodnino aktualna še dva datuma. Danes, 29. julija, je namreč rok za doplačilo dohodnine zavezancev, ki so svoj informativni izrač...

Objavljeno na isti dan


Jesenice / sreda, 25. februar 2015 / 13:51

Finančnik na čelu JEKO-IN-a

V začetku meseca je direktor javnega komunalnega podjetja JEKO-IN Jesenice postal Uroš Bučar.

Razvedrilo / sreda, 25. februar 2015 / 13:50

Prihaja nova generacija barovcev

Na Planet TV prihaja resničnostni šov Bar, ki ga bodo snemali na ljubljanskem Nebotičniku. Menedžer tokratnega Bara v Ljubljani bo Denis Vikić, voditeljsko vlogo pa bo ponovno prevzel Sebastjan Kepic...

Tržič / sreda, 25. februar 2015 / 13:43

Energetska sanacija Paviljona NOB

Tržič – V paviljonu NOB v Tržiču so v četrtek odprli likovno razstavo koroškega slikarja Franza Rasingerja, ki je zadnji večji dogodek pred začetkom prenove stavbe paviljona. Ta četrtek opoldne bo...

Žiri / sreda, 25. februar 2015 / 13:22

Tisoč podpisov za ohranitev pediatra

Starše majhnih otrok v Žireh je pred dnevi neprijetno presenetilo obvestilo o selitvi tamkajšnje pediatrične ambulante v prostore otroškega in šolskega dispanzerja Zdravstvenega doma (ZD) Škofja Loka....

Nasveti / sreda, 25. februar 2015 / 13:13

Računalniki in televizija!

Pretekli teden nam je Osnova šola Predoslje organizirala izobraževanje o nevarnostih interneta. Ta nam je prinesel ogromno dobrega in koristnega, žal pa tudi veliko slabega. Verjetno boste mnogi st...