Smrekov lubadar se še ne umirja

Na Zgornjem Gorenjskem so letos zaradi pretirane namnožitve smrekovega lubadarja odkazali za posek že 35 tisoč kubičnih metrov drevja. Lubadar se je naselil tudi v drevje, ki ga je 7. junija poškodoval veter.

Bled – Pojavu lubadarja v gozdovih se ni možno povsem izogniti, na blejskem gozdno gospodarskem območju je normalna letna količina 20 tisoč kubičnih metrov, a »bilanca« zadnjih treh let je precej višja: v letu 2008 so morali zaradi lubadarja posekati 84 tisoč »kubikov« smreke, predlani 74 tisoč in lani 91 tisoč. Kaj pa letos? Podatki kažejo, da se lubadar še ne umirja. Gozdarji blejske območne enote zavoda za gozdove so doslej odkazali za posek 35 tisoč kubičnih metrov smreke. Čeprav je količina primerljiva z enakim lanskim obdobjem, letos ne pričakujejo novega rekorda, bo pa številka verjetno zelo blizu lanske. Največ žarišč je na Jelovici, Mežakli in na vzpetinah okrog Vintgarja. Kot je povedala Vida Papler – Lampe, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, so bili letos z izjemo suhega aprila dokaj neugodni pogoji za razvoj lubadarja, a druga generacija je izletela prav v vročih julijskih dneh in se »zavrtala« v zdrava drevesa na že saniranih žariščih in v oslabele sestoje na gozdnih robovih.

Lubadar je napadel že tudi drevje, ki ga je 7. junija poškodoval veter, ko je v gozdovih radovljiško blejske ravnine vse do Bohinjske Bele padlo od štiri do pet tisoč kubičnih metrov drevja. Nadaljnja množitev in širitev lubadarja bo odvisna od vremenskih pogojev in skrbnosti lastnikov pri poseku in spravilu napadenega drevja, bolj zanesljivo oceno pa bodo gozdarji lahko dali ob konca avgusta, ko bo predvidoma izletela še tretja generacija lubadarja. Lastniki dokaj sproti pospravljajo napadeno drevje, zavod je letos doslej petnajstim zagrozil z izvršbo del, vendar pa mu je v nobenem primeru ni bilo treba uresničiti.

Kostanjeva šiškarica, bukov rilčkar, jesenov ožig …

Poleg lubadarja pestijo gozdove na Zgornjem Gorenjskem še nekatere druge težave. »Kostanjeva šiškarica se je letos razširila tudi na blejsko gozdno gospodarsko območje, vse do Begunj. Doslej smo jo ugotovili na sedmih lokacijah, na vsaki je prizadetih nekaj dreves. Videz napadenih kostanjev je bolj boren, listi ne rastejo, plodovi se ne oblikujejo,« je dejala Vida Papler – Lampe in dodala, da se na njihovem območju sicer že dolgo pojavlja tudi bukov rilčkar skakač, vendar pa se je letos spomladi močno namnožil. Bukev, ki predstavlja približno tretjino lesne zaloge, je bila navzven videti, kot bi bila »posmojena« zaradi pozebe. To so opazili tudi obiskovalci gozdov in spraševali, kaj je z bukvijo narobe. Gospodarska škoda se kaže v nekoliko manjšem prirastu. »Jesenov ožig se je lani z mladih jesenov preselil tudi na odrasla drevesa, letos se širi naprej, predvsem po ravninskih gozdovih, kjer je jesena tudi največ. Da les ni razvrednoten, je treba drevje pravočasno posekati,« ugotavlja Vida Papler – Lampe.