Najbolj so jo skupile vrtnine

Toča je na območju tržiške in nakelske občine oklestila kmetijske pridelke na 109 hektarjih površine. Najbolj so jo skupile vrtnine, še zlasti solata, ki je bila pripravljena "za rezat".

Križe – Neurje s točo je v ponedeljek zvečer zajelo tudi območje Hudega, Kovorja, Zvirč, dela Podbrezij, Dupelj, Zadrage, Žiganje vasi, Sebenj, Križev in Pristave. Tržiška in nakelska občina sta o škodnem dogodku obvestili upravo za zaščito in reševanje, ki je potlej »aktivirala« regijsko komisijo za ocenjevanje škode v kmetijstvu. Komisija je bila v četrtek na terenu, v petek je bila že znana prva ocena. Kot je povedala članica komisije Marija Kalan, sicer specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, je neurje s točo prizadelo kmetijske pridelke na 110 hektarjih kmetijskih zemljišč. Najbolj so poškodovane vrtnine, ki tudi prevladujejo med Križami in Žiganjo vasjo, kjer bilo neurje najhujše. Solata, pripravljena »za rezat«, je tako poškodovana, da je ni možno prodati, izpad pridelka bo od 80 do 100 odstotkov. Pri zelju bo izpad od 30- do 60-odstoten, pri poru od 30- do 35-odstoten, pri peteršilju in zeleni od 20- do 30-odstoten, pri radiču in endiviji od 30- do 40-odstoten, pri cvetači od 25- do 40-odstoten, pri kitajskem zelju 30-odstoten … »Koruza bo storže naredila, a ima poškodovane liste, zato bo izpad pridelka od 20- do 45-odstoten,« je povedala Marija Kalan in dodala, da pri zgodnjih in srednje poznih sortah krompirja škode ne bo veliko, pri poznih sortah pa bo zaradi posledic toče več drobnih gomoljev. Pričakovani pridelek ječmena bo manjši za štiri petine, podobno je pri pšenici. Sadje, ki ni bilo z mrežami zavarovano proti toči, je poškodovano 60-odstotno.

Pristojne državne ustanove zdaj vedo za škodo v tržiški in nakelski občini, a kakšna bo »praktična vrednost« ocene, je težko napovedati, saj načeloma velja, da država ne pomaga kmetom blažiti posledic tistih naravnih ujm, za katere jim pri zavarovanju zagotavlja 50-odstotno sofinanciranje premije. Večina kmetov na prizadetem območju posevkov nima zavarovanih. »Kmetje so ob sedanji višini zavarovalnih premij in odbitnih franšiz v dvomu, ali pridelavo zavarovati, poskrbeti za ustrezno fizično zaščito ali še naprej tvegati,« pravi Marija Kalan.