In ravno akvareli so bili tisti, ki so Toneta Mlakarja pripeljali v svet scenografije. (Foto: Tina Dokl)

Slovenska pesem in akvareli

Vipavski akvareli arhitekta in umetnika Toneta Mlakarja so zaživeli ob pesmi Škofjeloškega okteta.

Konec junija smo prisostvovali odprtju razstave Vipavski akvareli arhitekta in umetnika Toneta Mlakarja v mali razstavni galeriji Občine Škofja Loka. Avtorja razstave sta Ana in Alojzij Pavel Florjančič iz Škofje Loke. Razstavljenih je več kot dvajset akvarelov, med njimi pa najdemo tudi dve fotografiji. Razstavljena dela spadajo v obdobje med leti 1944 in 1947, nastala so v Vipavi, na ogled pa bodo do 20. julija. Nekaj umetnikovih del iz tega obdobja se je porazgubilo, nekaj so jih podarili in morda jih v prihodnosti znova odkrijejo. Razstava je posvečena umetnikovi 90-letnici, ki jo je praznoval maja. Toneta Mlakarja namreč večina pozna kot iskrivega, prijetnega sogovornika, izvrstnega krajinskega fotografa, Plečnikovega študenta, dobitnika prestižne Puharjeve nagrade, scenografa znanih slovenskih filmov, kot so Na svoji zemlji, Balada o trobenti in oblaku …

Ob odprtju razstave smo lahko v kulturnem programu prisluhnili tudi Škofjeloškemu oktetu. Od januarja 2010 je njegov umetniški vodja Andrej Žagar, ki mu glasba predstavlja posebno veselje. Igra tudi orgle v župnijah Stara Loka in Smlednik ter vodi oba pevska zbora v Smledniku.

»Škofjeloški oktet je deloval desetletja in je bil znana in dobra skupina šolanih pevcev s podporo velikih škofjeloških podjetij. V devetdesetih letih je prenehal z delovanjem. Na novo se je oktet začel postavljati leta 2007, jeseni 2009 pa doživel največjo prenovo, saj se mu je na novo priključilo kar šest pevcev, skupno število smo povečali na deset. Takoj po novem letu 2010 smo začeli z delom,« pove Andrej.

Matjaž Dernovšek, Robert Malovrh, Janez Purgar, Primož Kalan, že omenjeni Andrej Žagar, Rok Kafol, Silvo Poljanšek, Jan Bertoncelj, Rok Stražar, Lovro Sušnik so imena, ki sestavljajo oktet. Prihajajo iz širšega škofjeloškega in medvoškega območja, štejejo pa od 19 do 40 let. Med njimi so trije prvi tenorji, dva druga, dva baritona in trije drugi basi, kar jim omogoča večje glasovne zmožnosti v karakteriziranju petja in s tem širši izbor repertoarja. Najraje prepevajo slovensko glasbo. Iz vseh obdobij. Domovinske, fantovsko ljubezenske, knapovske, pivske, pesmi iz posameznih regij …

»V Sloveniji je namreč zaradi dolge tradicije moških zborovskih zasedb šestdeset odstotkov vseh skladb napisanih za moške zbore in skupine. V zgodovini in danes pa imamo veliko dobrih slovenskih skladateljev. Menimo, da Slovenci najbolje pojemo slovenske skladbe in si zato štejemo za dolžnost, tako doma kot v tujini, da temu posvečamo največ svojega časa in na koncertih največji del svojega repertoarja.«

In če bi jih želeli slišati?

»Sodelovali smo pri Škofjeloškem pasijonu kot hudiči v tretjem prizoru, bili že trikrat izbrani za nastop na regijskem tekmovanju, nastopili smo na prireditvi Alpe Adria v Bistrici v Rožu na avstrijskem Koroškem, sodelujemo pa tudi na manjših prireditvah in dogodkih v občini Škofja Loka, pri odprtjih razstav, cerkvenih slovesnostih, pogrebih, obletnicah in podobno. Letos naj poleg nastopov v obbožičnem obdobju omenim še nastop na koncertu tamburašev v Retečah, odprtje razstave Križevih potov na Blejskem otoku in nastop na slovesnosti ob dnevu državnosti v Stari Loki ter občinskem prazniku v Škofji Loki. Vsi, ki nas želite spoznati, pa ste povabljeni na redni letni koncert, ki bo tudi letos novembra v kristalni dvorani v Škofji Loki.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / / 07:00

Z divjim sadjem nad prehlad (1)

Trnulje, drnulje, češmulje ... Upam, da ste jeseni poskrbeli za zalogo sadežev samoniklih sadnih grmov, grmičkov in dreves. Divje sadje se v primerjavi z gojenim lahko pohvali z večjo hranilno močjo....

Objavljeno na isti dan


Splošno / nedelja, 9. marec 2008 / 07:00

Častni občan bo Tomaž Ertl

Plakete Občine Jesenice bodo prejeli Branka Doberšek, Klemen Klemenc in Rado Mužan.

Splošno / nedelja, 9. marec 2008 / 07:00

Skozi Jesenice odslej počasneje

Na Cesti železarjev je omejitev hitrosti vožnje po novem 50 kilometrov na uro.

Splošno / nedelja, 9. marec 2008 / 07:00

Nadzorni odbor: dogovarjanje izvajalcev

Tudi na Jesenicah naj bi prihajalo do dogovarjanj izvajalcev pri prijavah na občinske razpise za investicije.

Splošno / nedelja, 9. marec 2008 / 07:00

Jeseničani počastili spomin na Janeza Drnovška

V žalno knjigo v avli Občine Jesenice se je vpisalo veliko Jeseničanov in okoličanov.

Splošno / nedelja, 9. marec 2008 / 07:00

Županove novičke

Župan Tomaž Tom Mencinger je na zadnji seji občinskega sveta povedal, da potekajo dogovori, da bi očistili in uredili Zoisov park in jezero na Pristavi v Javorniškem Rovtu. Kot je dejal, bodo to...