Ob večerih rada zapoje
Prejšnji teden je 102. rojstni dan praznovala Anca Gantar ali Štefanova Anca s Sela pri Žireh. Čila in vedra pravi: "Delat` je treba."
Žiri – »Povsem enako se počutim danes, kot sem se pred dnevi,« je ob 102. rojstnem dnevu, ki ga praznuje 11. julija, povedala Anca Gantar ali Štefanova Anca s Sela pri Žireh. Najstarejša Žirovka, ki ima visoko starost v genih – tako stric Franc Gantar kot sestrična Marjana Primožič (Žustova mama) sta dočakala 103 leta – pravi, da je recept za visoko starost preprost: »Delat je treba, učas pa tud mau sitn bit.«
Na začudenje, ali tudi v teh letih še poprime za delo, odgovarja, da je treba pogledati, kako se gospodari na kmetiji, rada pa gre tudi na vrt in njivo, ob večerih pa se usede pred domači prag in zapoje. Anca je, kljub slabšemu vidu, zdrava: »Vse lahko jem, vsak dan pa tudi kaj popijem (nasmeh). Kozarec rdečega vina!« Nikoli ni bila poročena. Nekaj časa je bila zaposlena v Alpini, doma je šivala copate in s prodajo zgradila hišo in hlev.
Nikoli ne zamudi svežih novic, ker težje bere, jih zato spremlja po radiu ali televiziji. Kriz, kakršno živimo zadnja leta, je vajena, čeprav je sedanja najhujša, ker je veliko ljudi brezposelnih. Zamenjala je štiri valute, vendar ji je evro zelo ljub, saj lahko znova plačuje z drobižem, tako kot v mladosti s kronami. Treba se je znajti, pravi, v času obeh svetovnih vojn se je ona preživljala z nabiranjem borovnic.
Nikoli ni bila poročena, kot nezakonski materi ji je bilo sicer težko, pravi pa: »Vsak naj se briga zase. Sama na to veliko nisem dala. Zjutraj sem odšla na delo v tovarno, popoldne sem delala še doma.« Vse življenje je preživela Pr' Štefan in upamo, tako so ji želeli tudi domači župan Janez Žakelj ter člani društva upokojencev, rdečega križa in zveze borcev, da bo še več let tako čila in zbrana.