Ko so se tresla tla

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / ponedeljek, 11. julij 2011 / 06:00

Ob petstoti obletnici največjega potresa doslej na Slovenskem 26. marca 1511 so v Škofji Loki potekale številne dejavnosti, ki so jih zaokrožili z mednarodnim posvetom.

Škofja Loka - V Sokolskem domu od 22. junija gostuje tudi razstava Anno domini 1511. Dogajanja je zaokrožil posvet, ki so ga pripravili Občina Škofja Loka, Razvojna agencija Sora, Turistično društvo, Loški muzej in Muzejsko društvo. Na njem so sodelovali gostje iz Freisinga in Maasmechelna, seizmologi, geologi iz Slovenije in drugi strokovnjaki iz Škofje Loke. Udeležence posveta sta pozdravila koordinatorka posveta Andreja Megušar in škofjeloški župan Miha Ješe. V strokovnem delu posveta (vodil ga je Aleksander Igličar) sta Jože Štukl in Tomaž Križnar z zanimivimi računalniškimi simulacijami pričarala podobo Škofje Loke in njenih treh gradov pred potresom. Referat iz Freisinga je predstavil vlogo freisinškega škofa Filipa II. v Škofji Loki kot tistega gospodarja in gradbenika, ki je sezidal in postavil podobo današnje Loke. Dr. Matevž Košir iz Arhiva RS je orisal življenjski utrip v začetku 16. stoletja na območjih Furlanije, Goriške, Trsta in Kranjske, ki jih je potres leta 1511 najbolj prizadel. To je bil čas beneške vojne, kuge, lakote, kmečkih uporov, turških vpadov, pohodov roparskih tolp … Vse to je zdesetkalo in osiromašilo prebivalstvo, ki ga je rušilni potres povsem izčrpal. A takoj za njim je prišel nov razvojni zagon, obnova porušenih objektov, razcvet trgovine in povečanje števila prebivalstva. Dr. Ina Cecić z Urada za seizmologijo in geologijo (ARSO) je pojasnila, da je bil potres leta 1511 zelo slabo raziskan, o njem je ohranjenih zelo malo pisnih virov. Obletnica dogodka je spodbudila intenzivnejša raziskovanja ter interpretiranja teh virov, s čimer je bilo razjasnjenih kar nekaj dilem. Stroka je med drugim potrdila, da je potres rušil po zahodni Sloveniji in Furlaniji ter drugod po Evropi in da je za nekaj let okrnil proizvodnjo živega srebra v Idriji. Theo Delvoie iz Maasmechelna je predstavil probleme in razvojne priložnosti, ki so se pojavile z zaprtjem tamkajšnjega rudnika. Letos zaznamujejo stoletnico prihoda prvega rudarja. Med njimi je bilo tudi veliko Slovencev. V sklepnem delu posveta pa je Srečko Beričič predstavil rudarske vezi med Škofjo Loko in Idrijo.