Štorklje z osebno izkaznico

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 10. julij 2011 / 06:00

Na terenu na Mlaki pri Kranju in v Tenetišah, dvanajst metrov visoko ob gnezdilnem drogu smo opazovali, kako Dušan Dimnik obročka "gorenjske" štorklje, ki bodo jeseni poletele tudi 7814 kilometrov daleč ...

Dušan Dimnik, zunanji sodelavec Slovenskega centra za obročkanje ptic pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije, je prejšnji teden obročkal bele štorklje na Gorenjskem. »V gnezdu na Zgornjem Brniku sem obročkal štiri mladiče, v Lahovčah dva, v Tenetišah štiri. Mladiči so bili stari od štirideset do petdeset dni. Na Mlaki, kjer je letos novo gnezdišče, sta mladiča še premajhna in bom prišel še enkrat,« je povedal Dušan Dimnik. Glavni namen obročkanja ptičev je proučevanje selitev ptic in načina njihovega življenja. V trenutku, ko ima katerikoli ptič na nogi obroček, nosi s seboj informacijo o svoji osebni izkaznici; spolu, starosti, datumu in mestu obročkanja … »Mlade bele štorklje najlaže zaznamujemo z obročki v gnezdu, ko še ne letijo,« je razložil Dimnik, ki obročka ptice ljubiteljsko z dovoljenjem Ministrstva za okolje in prostor, ki ga vsako leto za obročkovalce pridobi Prirodoslovni muzej Slovenije.

7814 kilometrov dolg polet

Pri raziskavah selitev ptic je pomembno sodelovanje držav, saj ptice ne poznajo meja in se lahko selijo na zelo dolge razdalje. »Štorklje prezimujejo v Afriki južno od Sahare vse do Cape Towna, kamor letijo čez Gibraltar ali Bospor. Mladiči ostanejo tam pet let, da spolno dozorijo, potem se vrnejo nazaj na isto območje Evrope. Odrasle štorklje se vrnejo vsako leto v kolonijah od ena do sto na isto območje, pari pa nazaj v svoje gnezdo,« je dejal Dimnik. Večina držav po svetu ima vzpostavljen državni center za obročkanje ptic. Države med seboj povezuje organizacija EURING (European Union for Bird Ringing), v Sloveniji tak center deluje v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije in se imenuje Slovenski center za obročkanje ptičev (SCOP). »SCOP ima petdeset zunanjih sodelavcev, ki zanje po celi Sloveniji obročkamo ptice. To počne že od leta 1927,« je pojasnil sogovornik. Če nekdo ujame ali najde ranjeno ptico, ki ima na nogi obroček, se ve, od kod je ptica, če obvesti pristojni muzej. Slovenski obročki nosijo napis Museum Ljubljana Slovenija in imajo tekočo številko. »Na Krvavcu sem na primer ujel plavčka z obročkom Museum Praha s številko S364837. O najdbi sem obvestil vodjo SCOP Dareta Šereta, ki je podatke poslal v Prago. V nekaj dneh smo dobili podatke o starosti, kraju in razdalji od mesta obročkanja do Krvavca - 412 kilometrov. Takšne najdbe so zanimive … Majhna ptica bičja trsnica je leta 2003 preletela od Stockholma do Vrhnike 1191 kilometrov v treh dneh. Vir podatkov je revija Prirodoslovnega muzeja Slovenije SCOPOLIA,« je ponazoril Dušan Dimnik.

Na spletni strani Prirodoslovnega muzeja Slovenije tudi preberemo: "Jeseni 2007 nas je iz Južnoafriške republike neki belgijski turist po elektronski pošti obvestil, da je na nogi bele štorklje prebral slovenski obroček. Podatke o obročkanju in najdbi smo prek našega računalnika v muzeju obdelali in nato poslali v Južnoafriško republiko. Tako smo med drugim ugotovili, da je zračna razdalja med mestom obročkanja v Sloveniji in najdbo v Južnoafriški republiki 7814 kilometrov.«

V Tenetišah štorklje gnezdijo deveto leto, februarja letos so gnezdišče preselili z dimnika hiše na dvanajst metrov visok drog, za njegovo postavitev so poskrbeli pri Elektru Gorenjski. Pri selitvi so sodelovali strokovnjaki iz kranjske območne enote Zavoda RS za varstvo narave in kranjski poklicni gasilci. Prestavitev gnezdišča ni kakšna posebnost. Vzrok je predvsem ta, da je z gnezdi štorkelj veliko dela. Štorklje namreč vsako leto gnezda dograjujejo, ob tem nastane veliko smeti, ki mašijo žlebove. Precej je iztrebkov, vmes so tudi mrtvi mladiči. Lastniki hiš, kjer postavijo gnezda, dostikrat tega dela ne zmorejo več sami ...