Ječmen požet v dveh tednih

Prejšnji teden so tudi na Gorenjskem pričeli žeti zgodnje sorte ječmena.

Kranj – V nižinskih predelih Gorenjske se je prejšnji teden pričela žetev zgodnjih vrst ječmena, ki bi bil ob ugodnih vremenskih razmerah v prihodnjih dneh lahko požet v dveh tednih. »Glede na vremenske razmere, pričakujemo povprečno letino pri žitih,« pravi Robert Golc, kmetijski svetovalec iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj. »Malo zastoja je bilo pri rasti žit zaradi temperaturnih nihanj spomladi in seveda tudi zaradi pomanjkanja padavin v februarju, marcu in aprilu, kar je upočasnilo rast, to pa posledično pomeni precej manj slame kot prejšnja leta. Letos se je ponekod na njivah z ječmenom pojavilo neenakomerno dozorevanje. Vzrok je že aprilsko pomanjkanje padavin ter visoke temperature v začetku aprila, kar je vplivalo na neenakomeren razvoj posevkov v spomladanskem obdobju,« je še dodal Golc.

V strukturi pridelave žit ječmen zaseda večji delež kot pšenica, ki je je letos posejane okrog 850 hektarjev. Poleg pšenice je na Gorenjskem posejane še okrog sto sedemdeset hektarjev rži in tritikale, ovsa pa je letos posejanega petdeset hektarjev. Precej ozimnega ječmena bodo v začetku tega meseca poželi na poljih v okolici Šenčurja, Cerkelj in Sorškega polja, z žetvijo pa bodo končali predvidoma do 15. julija. Za letošnjo letino na Gorenjskem pravijo, da je povprečna, povprečni pridelek pa se giblje okrog štiri tone na hektar.

Kmetje izvajajo agrotehnične ukrepe glede na sorto žita, ki ga pridelujejo. Sorte, ki imajo nižje pričakovane pridelke, pogosto zahtevajo manj izvedenih agrotehničnih ukrepov, torej manjše število dognojevanj in manj pogosto varstvo proti boleznim in škodljivcem. Tisti kmetje, ki so pravočasno izvedli vse agrotehnične ukrepe, bodo predvidoma pridelali prek pet ton ječmena na hektar, tisti pa, ki so zamudili pri gnojenju in niso škropili proti plevelom, bodo posledično dosegli manjši pridelek, in sicer približno tono manj na hektar.

Na vprašanje, kako je s tistimi, ki so zamudili gnojenje in niso škropili proti plevelu, je Robert Golc dejal: »Posledično so pridelki manjši, čeprav moramo vedeti, da lahko pri pridelavi proti boleznim bolj odpornih sort žit v primeru ugodnih vremenskih razmer tudi zmanjšamo število ukrepov varstva rastlin. Pri dognojevanju z mineralnim dušikom so pomembne tudi lastnosti posamezne sorte, saj se pri intenzivnejših sortah pomanjkanje dušika odrazi precej bolj negativno kot pri ekstenzivnejših sortah.«