Zgodbe muzejskih predmetov: Tabla z mejnega prehoda

Letos Republika Slovenija praznuje dvajseti rojstni dan. Ob dnevu državnosti se hkrati spominjamo tudi težkih in negotovih vojnih dni, ko je bilo komaj rojeno državo treba braniti tudi z orožjem.

Z razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti je Slovenija 26. junija 1991 prevzela tudi nadzor nad svojimi mejami, ki so bile prej v večini zunanje meje Jugoslavije. Eden od prvih znakov suverenosti nove države je bilo nameščanje slovenskih tabel in zastav na mejnih prehodih. To je jugoslovanska vojska izkoristila kot povod za oboroženo posredovanje. Kolone tankov in oklepnih vozil so krenile proti mejnim prehodom in jih zasedle. Na Gorenjskem je bilo več pomembnih strateških točk, ki so jih branile enote slovenske Teritorialne obrambe in milice. Potekali so boji in pogajanja na mejnih prehodih na Ljubelju, Jezerskem in Karavankah. Ves čas vojne je ostal odprt železniški mejni prehod Jesenice, tudi mednarodnega letališča Brnik vojska ni nikoli zasedla.

Po umiku jugoslovanskih enot so na mejnih prehodih slovesno dvignili slovenske zastave in postavili mejne table z napisom Republika Slovenija. Kasneje je bil na table dodan tudi slovenski državni grb.

Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo 1. maja 2004 je slovenska meja z Avstrijo, Italijo in Madžarsko postala notranja evropska, vendar so table, ki so označevale slovensko državno mejo, ostale še naprej. Slovenija je na teh mejah z 21. decembrom 2007 začela izvajati tudi določila šengenskega sporazuma. Meje niso več nadzorovali policisti, odstranjene so bile tudi mejne opozorilne table in bile zamenjane s simbolom Evropske unije in napisom Slovenija.