Tudi srečanja povezujejo izgnance

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Škofja Loka / sreda, 22. junij 2011 / 06:00

V Škofji Loki so minuli petek pripravili 11. srečanje gorenjskih izgnancev, njihovih svojcev in prijateljev, na njem pa so se spomnili 70. obletnice izgona Slovencev in 20-letnice delovanja Društva izgnancev Slovenije.

Škofja Loka - »Zreli, preizkušeni ljudje, ki ste se danes zbrali pri nas v Loki, ste bili med drugo svetovno vojno del nad šestdeset tisoč izseljenih Slovencev, ki vas je v štirih letih vojne okupator izgnal in razselil daleč od domovine. Večina prisotnih ste bili takrat še otroci, saj je bilo med izgnanimi Slovenci več kot dvajset tisoč otrok. Nekateri ste se celo rodili v daljni, tuji deželi. Predstavniki mlajše, povojne generacije ne bomo nikoli zmogli povsem razumeti vaše bolečine ob izgubi varnega doma niti strahot vojne in izgubljenega otroštva. Vendar razumemo in vemo, da tudi zaradi vašega trpljenja in neupogljivega domoljubja danes lahko uživamo to domovino, neodvisno Slovenijo, se pogovarjamo v svojem jeziku, si sami pišemo zakone, predvsem pa smo sami gospodarji svojega doma,« je na prireditvi poudaril škofjeloški župan Miha Ješe, Vinko Markelj pa je opisal delo krajevne organizacije društva izgnancev Škofja Loka.

V slavnostno pripravljenem šotoru v nekdanji vojašnici, kjer so za lep kulturni progam poskrbeli Mestni pihalni orkester Škofja Loka, pevska zbora Vrelec in Korenine, trio Zaton, učenci Glasbene šole Škofja Loka iz Žirov in otroška folklorna skupina iz Železnikov, je številne goste od blizu in daleč pozdravila v. d. predsednice škofjeloškega društva izgnancev Jožica Kovič. Med njimi sta bila tudi predsednica društva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič in poslanec Franc Žnidaršič, ki sta opozorila na že izborjene pravice društva izgnancev, med njimi tudi odškodnino za prisilno delo, ki jo je prejelo prek deset tisoč slovenskih izgnancev, pa tudi na tiste, za katere se še borijo. Med njimi je tudi povrnitev materialne vojne škode agresorjev. »Dokler bomo živi, bomo morali biti povezani, tudi zato da ne bi nobeni vladi nikoli prišlo na misel, da nam bi vzela, kar smo si izborili, pa tudi, da se končno reši odškodnina za gmotno škodo,« je poudarila Ivica Žnidaršič, Franc Žnidaršič pa je dodal, da gmotna škoda, ki naj bi jo Nemčija poravnala slovenskim izgnancem znaša nad tri milijone evrov.