Učni dan po štiridesetih letih

Kako je videti, ko se razred - dijaki in razrednik - po štirih desetletjih odloči znova srečati in družiti? Odlično - zabavno, zanimivo, nepozabno.

Dijaki 4.c Gimnazije Kranj, ki smo maturirali daljnega leta 1971, smo se zadnjo soboto v maju spet srečali. Skupaj z nam vsem ljubim razrednikom, profesorjem Francetom Pibernikom smo se zjutraj zbrali pred Creino, naložili na avtobus in se odpeljali v Rezijo. Organizatorki Marjana Logar in Nika Leben sta poskrbeli za izjemno doživetje.

Nekateri od 18, ki smo se zbrali tokrat, se nismo videli polnih deset let, od naše 30. obletnice, ki smo jo preživeli na potepu po Krasu.

No, tudi letos smo imeli poučno pot. Obiskali smo Rezijo, del Italije, ki je od nekdaj poseljen s Slovenci. Zaprta, zelena dolina na italijanski strani Kanina je živ muzej s zavednimi in srčnimi ljudmi. O tem nas je prepričal Serggio v Kulturnem domu v vasi Solbica. Ob izčrpni predstavitvi Rezije, njene pokrajine, zgodovine in običajev nam je pripravil izjemno zanimivo učno uro »rezijanščine«. Njihov jezik, ki v Italiji ni priznan, ohranja izjemno veliko besed, ki jih je sodobna slovenščina že zdavnaj izgubila.

Življenje v teh krajih ni bilo lahko, obdelovalne zemlje malo, vse naokrog visoki hribi. Možje so za preživetje svojih družin hodili po vsej Evropi in brusili nože, škarje, britvice … pa vezali in cinili lonce. »Brusači« iz Rezije so bili znameniti in dobrodošli, kjerkoli so se pojavili. V spomin na to tradicijo so jim v vasi postavili muzej. Seveda smo si ga ogledali in spet spoznali nekaj novega.

Pot po Reziji smo zaključili v Čedadu, ki je še en zgodovinski biser. Majhno, a izjemno utrjeno mesto je pravi leksikon bogate zgodovine, povezane tudi s Slovenci. In seveda s Kelti, Langobardi in Benečani.

Četrta C iz leta 1971 je preživela izjemno bogat in zanimiv dan. Še celo vreme nam je bilo naklonjeno. Po jutranjem mrazu in dežju je zasijalo sonce, oblaki so izginili. Sonce je bilo na nebu, pa tudi v naših srcih. Čeprav smo leta 1971 odšli vsak svojo pot, smo še vedno povezani in veseli drug drugega. Naj tako tudi ostane!