Zgodovinske najdbe ni več

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kranj / petek, 17. junij 2011 / 06:00

Kamnolom mlinskih kamnov na področju gradbišča Dvorca Jelen je skrit javnosti kljuboval času več kot petsto let, uničen pa je bil v nekaj dneh po odkritju.

Kranj – V začetku junija so pri arheoloških izkopavanjih na območju gradbišča nove poslovno-stanovanjske soseske Dvorec Jelen nepričakovano naleteli na neprecenljivo arheološko najdbo, kamnolom v obrambnem jarku z ohranjenimi ostanki mlinskih kamnov, ki naj bi bil v uporabi od druge polovice 16. stoletja naprej. Šlo naj bi za edinstven tovrsten renesančni kamnolom v Sloveniji in tudi širše. V želji po ohranitvi najdbe »in situ«, torej v najdeni obliki na licu mesta, je bil že dan po odkritju sklican usklajevalni sestanek s prisotnostjo investitorja, projektanta, izvajalcev del in predstavnikov Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), tako kranjske enote kot iz Ljubljane. Kot smo lahko prebrali v zadnji številki Nedela, so se dogovorili, da je treba gradnjo ustaviti. V ta namen je bila investitorju poslana odločba, da se do nadaljnjega odložijo vsa dela oziroma se izvajajo samo na delu gradbišča z željo, da bi projektant proučil možnosti za spremembo projekta. V nadaljevanju pa se je izteklo drugače, saj so se dela že po nekaj dneh nadaljevala, kamnoloma tako ni več.

Ker je bilo v zadnjih dneh odgovornemu konservatorju s kranjskega zavoda dr. Milanu Sagadinu prepovedano dajanje kakršnih koli dodatnih pojasnil v povezavi z nastalo situacijo, smo na pristojno službo za odnose z javnostjo ZVKDS naslovili vprašanje, kako da je republiški zavod izdal drugačne kulturnovarstvene pogoje, in s tem investitorju omogočil pridobitev gradbenega dovoljenja, kot jih je že pred dvema letoma na podlagi strokovnega mnenja izdala kranjska enota zavoda? Predstavnica za stike z javnostjo na ZVKDS Damijana Slabe je v odgovoru zapisala, da je bilo območje nekdanjega hotela Jelen že dolgo sporna točka, ki je kazila podobo Kranja in ogrožala mimoidoče, zato je obstajal velik interes mestne občine, da se ta del mesta vendarle uredi. Dopolnilni kulturnovarstveni pogoji niso v popolnem neskladju s prvotnimi, so pa omogočili izvedbo projekta. V nadaljevanju dodaja, da z odstranitvijo kamnoloma mlinskih kamnov, najdenega med arheološkimi raziskavami v nekdanjem mestnem obrambnem jarku, informacija o tem ni bila povsem izgubljena, saj je bilo med izkopavanji opravljeno temeljito dokumentiranje (arheološke izmere, fotodokumentacija, izdelan 3D posnetek), kar bo omogočilo izdelavo primerne prezentacije najdbe, za katere izdelavo se je zavezal investitor. Problem takih arheoloških najdb je seveda njihova nenapovedljivost, žal pa to območje tudi ni varovano kot arheološki spomenik.

Glavni projektant Jelenovega dvora, sicer izbran na anonimnem natečaju investitorja, je arhitekt Miloš Florjančič, ki pa je hkrati tudi član sveta ZVKDS in prav tako strokovnega sveta zavoda. Na vprašanje o sprejemljivosti njegove dvojne vloge nam je bilo pojasnjeno, da člane sveta zavoda imenuje ali razrešuje Vlada RS, Miloš Florjančič pa je bil v strokovni svet imenovan na predlog Fakultete za arhitekturo. Hkrati poudarjajo, da niti Svet niti Strokovni svet nista pristojna sprejemati odločitev o izvedbi varstva v posameznih primerih.

Ne glede na vse: dejstvo je, da je pomemben del kulturne dediščine Kranja, na katerem bi lahko gradili svojo lastno identiteto, uničen in gorenjska strokovna javnost se nikakor ne more znebiti občutka, da so lokalni interesi še enkrat prevladali nad širše družbenimi. Napovedi o morebitni kazenski ovadbi proti povzročitelju uničenja kulturne dediščine se še niso uresničile, če pa bi do nje prišlo in bi kakorkoli zadevala ZVKDS, jo bodo obravnavali z vso resnostjo, je še zapisala predstavnica zavoda za odnose z javnostjo.