Ko velikost ni več pomembna
Test: Hyundai ix20 1.4 CRDi LP Premium
Manj je več oziroma v majhnem se skriva veliko. Takšna je filozofija majhnih enoprostorskih avtomobilov, ki so v zadnjem času postali prava modna muha. In ker tudi pri južnokorejskem Hyundaiju nočejo zamujati, so se v to skupino zrinili z novim modelom ix20.
Enoprostorski novinec je sicer bratranec Kiinega modela Venga, toda razlike na zunaj so dovolj opazne, da se sorodstvo prikrije vsaj na prvi pogled. Hyundaijevi krojači so namreč zunanjosti vtisnili svoj pečat, zato ima ix20 nagajivo oblikovan nos, na katerem je maska z vzorcem pajčevine, veliko vetrobransko steklo, ki se lahko podaljša tudi v stekleno streho, nabuhla boka in razkoračen zadek, na katerem se bohotijo velike luči. Z vsem tem jim je uspelo ujeti okus skoraj vseh generacij kupcev od tistih, ki so skoraj še najstniki, do takih, ki jim je že nekaj časa v mislih obdobje, ko bodo živeli od državne pokojninske blagajne.
Treba je priznati, da je snovalcem na majhni dolžini uspelo ustvariti prostorno potniško kabino. Najbolje je seveda poskrbljeno za voznika in sopotnika na desni strani, ki so jima namenili udobna in čvrsta sedeža, a tudi vzdolžno pomična zadnja klop je dokaj prostorna, vsaj kadar so v avtomobilu štirje potniki. Notranjim arhitektom očitno primanjkuje smisla za barvne kombinacije, kajti usnjene sedežne prevleke so bile v čudni rjavi barvi, vse drugo, vključno z večino plastičnih delov pa je vsaj korektno, če ne kaj več. V prtljažniku ni pretirane prostorske stiske, je pa res, da razvajenim družinam tudi to ni dovolj in vsa krama ne gre v avtomobil. Pred voznikovimi očmi je razgibana armaturna plošča, pri kateri izstopa predvsem sredinska konzola z velikim osrednjim zaslonom, ki služi vsem ključnim sistemom, in obrobnimi stikali. Merilniki so pregledni, osvetljeni z modro svetlobo, ki je za koga lahko tudi moteča, a splošen vtis o armaturni plošči je pozitiven.
Čeprav prevladuje mnenje, da za tako majhen avtomobil zadostuje bencinski motor, se 1,4-litrski turbodizelski štirivaljnik izkaže kot zelo primeren pogonski stroj. Motor je sicer majhen in na papirju glede zmogljivosti dokaj šibek, toda visok navor pri nizkih vrtljajih premaga marsikatero zadrego. Zato je motor prijetno prožen, čeprav v nižjem območju vrtljajev zahteva odločnejši pritisk na stopalko za plin in nekaj več dela s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Hkrati je treba motorju priznati zmerno, vendar ne ravno vzorno porabo plinskega olja, ki je v veliki meri odvisna od sloga vožnje. Čeprav je ix20 družinski avtomobil, podvozje dovoljuje tudi nekaj vozne dinamike, obnašanje v ovinkih je zelo predvidljivo, občasno se občuti nekaj več nagibanja karoserije, kolesa pa dokaj mehko požirajo cestne grbine.
Pravzaprav se novemu Hyundaijevemu enoprostorcu vsaj na videz ne obeta nič hudega, čeprav je cena dobro opremljene različice že kar precej zasoljena.
Osnovni tehnični podatki
Mere: d. 4,100, š. 1,765, v. 1,600 m, medosje 2,615 m
Prostornina prtljažnika: 440/1486 l
Teža (prazno v./dovoljena): 1345/1800 kg
Vrsta motorja: štirivaljni, turbodizelski
Gibna prostornina: 1396 ccm
Največja moč pri v/min: 57 kW/78 KM pri 6000
Največji navor pri v/min: 220 pri 1750
Najvišja hitrost: 160 km/h
Pospešek 0-100 km/h: 15,5 s
Poraba goriva po EU norm.: 4,7/4,2/4,3 l/100 km
Emisija CO2 g/km: 114 (Euro IV)
Maloprodajna cena: 19.290 EUR
Uvoznik: Hyundai Avto Trade, Ljubljana