Na obisk k Slovencem

Območja, na katerih v sosednjih državah živijo Slovenci, so tudi turistično zelo zanimiva in vredna ogleda, saj s tem naredimo zase in za naše rojake za mejami veliko dobrega. V pogovoru z nami ohranjajo znanje slovenščine, hkrati pa svojim sosedom pokažejo, da se rojaki iz države matičnega naroda zanimajo zanje. Prav tako je v krajih v Italiji, v Avstriji in na Madžarskem, kjer živijo Slovenci, veliko biserov naravne in kulturne dediščine. Z našim obiskom teh krajev pa tudi finančno pomagamo običajno ne preveč bogatim slovenskim ustanovam.

Koroška je nam, Gorenjcem, bližja, zato jo pogosteje obiskujemo, čeprav se vedno ne zavemo, da so tam tudi ljudje slovenskih korenin. Do Porabja na Madžarskem je nekoliko dlje, do obmejnih območij Italije, kjer se še sliši slovenska beseda, pa ni daleč. Da bi čim več Slovencev iz Slovenije povabili v te kraje in pokazali svojo naravno, kulturno in jezikovno bogastvo, so predstavniki nekaterih slovenskih ustanov v Videmski pokrajini govorili na konferenci za novinarje v Ljubljani. Marina Černetig, Sandro Quaglia in Rudi Bartaloth so pod geslom Mi smo (tu)rizem predstavili turistično ponudbo obmejnega območja Videmske pokrajine, od Kanalske doline, ki meji na zgornji del Gorenjske, do Nadiških dolin, Rezije, Terske in Karnajske doline. Območje je kulturno, jezikovno in tudi kulinarično bogato. Za nas z Gorenjskega ni težava, če na primer obisk Višarij združimo še z izletom v eno od teh dolin, saj razdalje niso velike.

Dogovor o dvojezičnih krajevnih napisih je še vedno aktualna politična tema na Koroškem. O njem bo deželna vlada za mnenje na referendumu vprašala ljudi. Po odmevih v javnosti velika večina tak dogovor sprejema. Manj zadovoljni so v slovenskih organizacijah in v nekaterih občinah, kjer se bo po novem pravica do javne rabe slovenščine celo zmanjšala. Prebivalci Dobrle vasi/Eberndorf, Škocjana/St. Kanzian in Hodiš/Keutschach so se organizirali v ljudsko iniciativo in opozorili, da dogovora ne zavračajo, vendar so lahko doslej vsi občani uporabljali slovenščino kot uradni jezik, po novem pa naj bi jo smeli le v posameznih vaseh. To je krivica in nesmisel, so zapisali v pozivu vodstvom slovenskih organizacij, naj posredujejo pri deželnih in zveznih oblasteh.