Zaznamovali četrt stoletja veteranske organizacije

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / nedelja, 26. junij 2022 / 15:27

S slovesnostjo v radovljiški Linhartovi dvorani so zaznamovali 25-letnico delovanja Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska. Slavnostni govornik na prireditvi je bil novinar in publicist Matej Šurc.

Radovljica – Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska je v ponedeljek pripravilo slovesnost ob 25-letnici delovanja. Kot je v uvodnem nagovoru spomnil predsednik Janez Koselj, je bilo združenje, takrat še pod imenom Območno združenje Radovljica - Jesenice, ustanovljeno 22. junija 1997 v tedanjem Republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah. Ob ustanovitvi je štelo dvesto članov, danes jih je vanj vključenih več kot 1.300.

V obdobju 25 let so organizirali mnoga srečanja, pripravili številne spominske slovesnosti in izdali knjigo o osamosvojitvenih aktivnostih na Zgornjem Gorenjskem.

Pred 15 leti so v Radovljici zgradili veteranski dom, istega leta postavili obeležja v Ratečah, na Korenskem sedlu, Rudnem polju in platoju Karavanke ter s spominskimi ploščami zaznamovali tajna skladišča orožja iz obdobja osamosvajanja Slovenije.

Osrednji govornik na slovesnosti je bil novinar in publicist Matej Šurc. »Oblikovanje samostojne države je bilo veličastno dejanje, ki mu ni para v slovenski zgodovini. Z nekaj sreče in ob ugodnih mednarodnih okoliščinah smo premagali orjaško steno. Škoda, da smo se potem začeli spotikati ob majhne kamne na poti,« je med drugim dejal Šurc in poudaril, da zaradi uspešnih pogajanj med osamosvojitveno vojno na Zgornjem Gorenjskem ni bilo prelivanja krvi. »Po mojem mnenju je bila vsaka žrtev odveč. Mar ni najslajša zmaga dosežena s pogajanji, brez enega samega strela?«

Slovenci dostikrat tarnamo, da smo majhni, da nas je le dva milijona in da živimo v majhni deželi, je še spomnil Šurc. »Kaj pa, če bi Slovenija s štirimi milijoni rok za spremembo postala velika? Velika v svoji odprtosti in vzajemnem spoštovanju različnih? Velika v solidarnosti in humanizmu? Če ni bilo mogoče doseči sprave med tistimi, ki so se med vojno streljali, je treba doseči vsaj pomiritev med mlajšimi rodovi. Spodbujati je treba strpni dialog drugače mislečih. O naši zgodovini je treba govoriti strokovno, na podlagi argumentov.To je po mojem mnenju osnovna naloga sedanje in prihodnjih generacij vojnih veteranov in njihovih združenj,« je misli sklenil Šurc.