Reforma pomeni delovno aktivnost do poznih let

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / petek, 3. junij 2011 / 06:00

Če bo obveljal novi pokojninski zakon, bomo delali do 65. leta starosti, predčasno upokojevanje nam bo z malusi znižalo pokojnino, kasnejše pa jo z bonusi povečalo. In še več sprememb se obeta, če bo zakon prestal nedeljski referendum.

Kranj - Pred referendumom smo poiskali nekaj mnenj, ki govorijo v prid novemu zakonu, in nekaj tistih, ki mu nasprotujejo.

Nataša Trček, ki na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve vodi sektor pokojninskega zavarovanja, nam je o namenu in prednostih pokojninske reforme dejala: »Življenjska doba se nam podaljšuje, s staranjem prebivalstva se daljša tudi doba prejemanja pokojnin (ženske danes pokojnine prejemajo povprečno 21 let, moški skoraj 17 let). Izračuni neodvisnih institucij so pokazali, da bi bil s sedanjim sistemom pokojninski sistem vzdržen še do leta 2020, po tem obdobju pa ne več. Da bi v prihodnje zagotavljali dovolj denarja, da bi ljudem v naslednjih letih zagotovili primerne pokojnine, smo v novem zakonu sprejeli rešitev, ki bo postopno dvigovala starost ob upokojevanju.« Cilji zakona so bili poleg vzdržnosti pokojninske blagajne tudi preprečitev nižanja pokojnin, ki se po sedanjem zakonu vsako leto zniža za pol odstotka. K temu najprej prispeva odmera, ki se je s prvotnih 85 odstotkov v odnosu do plače znižala na 72,2 odstotka, pa tudi zaradi načina usklajevanja. V novem zakonu pa bo veljalo, da bosta moški s 40 in ženska z 38 let (polno) delovne dobe, dobila 80-odstotno pokojninsko osnovo. Padanje pokojnin naj bi po besedah sogovornice ustavile tudi spremembe v usklajevanju pokojnin.

O podpori novi pokojninski zakonodaji se je pred kratkim izreklo tudi dvanajst uglednih ekonomistov. Prvopodpisani pod pismo podpore Tine Stanovnik, profesor na Ekonomski fakulteti, pravi: »Novi zakon pomeni prilagajanje našega sistema socialne varnosti demografskim, socialnim in ekonomskim spremembam v Sloveniji in zagotavlja srednjeročno fiskalno vzdržnost in stabilno financiranje pokojninskega sistema vsaj do leta 2025. Profesorji na ekonomski fakulteti že dolgo nismo bili tako enotni kot sedaj, ko izrekamo podporo pokojninski reformi.« Pravi, da reforma sicer ni zelo nujna, lahko bi jo izvedli tudi čez pet let, če bi bilo mednarodno okolje zelo ugodno. Vse bolj bi se kazale negativne posledice starega zakona, čez pet let pa bi morali v reformo z bistveno hitrejšim tempom kot sedaj.

Zakon podpira tudi Zveza društev upokojencev Slovenije. Zakaj? Janez Šolar, predsednik Pokrajinske zveze upokojencev Gorenjske: »Treba se bo prilagoditi naravnemu procesu demografskih gibanj, podaljševanju življenjske dobe in s tem uživanja pokojnin. S povišanjem upokojitvene starosti se bo stabliliziralo stanje v pokojninski blagajni. Te spremembe uvajamo med zadnjimi v Evropi. Za upokojence pa je novi zakon boljši od prejšnjega zlasti v tistem delu, ki se nanaša na usklajevanje pokojnin. Odpravljena so določila, ki so vplivala na padanje pokojnin s plačami, in to od 1,5 do 1,7 odstotka letno. Če bo pokojninska reforma obveljala, bo rast pokojnin uravnotežena z rastjo plač in rastjo cen življenjskih potrebščin. Pokojnine v primerjavi s plačami ne bodo več padale, temveč bodo celo rahlo rasle.«

Reformi pa nasprotujejo sindikati, od strank najbolj aktivno opozicijska SDS in DeSUS ter nekatera civilnodružbena gibanja. Marko Funkl, predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, meni: »Predlagana pokojninska reforma še zdaleč ni tako dobra, kot bi lahko bila. Glavni razlogi našega nasprotovanja so predvsem slabe razmere mladih za vstop na trg dela in s tem v pokojninsko dobo, preveč enoznačno upokojevanje - premalo razlik znotraj različnih poklicev, slabo zastavljeni bonusi in malusi, 27 najboljših let za izračun pokojnin pa bo pokojnine zmanjšalo in ne povečalo. Potrebujemo pokojninsko reformo, vendar si zaslužimo boljšo, predvsem pa usklajeno z vsemi skupinami, ki jih takšen medgeneracijsko solidaren projekt vključuje.«

Karl Erjavec, predsednik stranke DeSUS, pa strankino nasprotovanje takole utemeljuje: »Pokojninski reformi nasprotujemo, ker ni pravična in ker pomeni zniževanje pokojnin. Vlada trdi, da naj bi se pokojnine z njo zvišale. Kako je to mogoče, če bomo s pokojninsko reformo vsako leto privarčevali tristo milijonov evrov. Pokojninske reforme vlada ne predlaga zato, da bi povečala pokojnine, temveč zato, ker je naša država v težki finančni situaciji in želi privarčevati na račun sedanjih in bodočih upokojencev. Stranka DeSUS je proti pokojninski reformi, ker velja intervencijski zakon, ki je praktično zamrznil usklajevanje pokojnin. Ne podpiramo je tudi zato, ker vlada ni sprejela niti ene konstruktivne pripombe naše stranke za izboljšanje položaja upokojencev.«

Pobudniki za referendum o pokojninski reformi so bili sindikati, v najvplivnejšem med njimi, Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, ki jo vodi Dušan Semolič, pravijo: »Po našem mnenju je treba novi pokojninski zakon na referendumu zavrniti, ker se bodo delavci in delavke, ki so se zaposlili pred 20. rojstnim dnevom na fizično najtežjih delovnih mestih in imajo zato številna mišično-kostna obolenja, prisiljeni »predčasno« upokojiti pred 65. letom starosti in bodo zato po upokojitvi pahnjeni v revščino zaradi do 18 odstotkov trajnih odbitkov od pokojnine. Prav tako smo proti, ker za starostno pokojnino brez trajnih odbitkov ne zadošča 40 let (moški) oziroma 38 let (ženske) delovne dobe. V novem zakonu tudi ni določenega ciljnega nadomestitvenega razmerja med povprečno plačo in povprečno starostno pokojnino za 40/38 let zavarovalne oz. delovne dobe in zato prenizka višina pokojnin ne bo preprečevala revščine na stara leta oziroma upokojencem ne bo omogočala ohranjanja standarda, ki so si ga ustvarili v aktivni delovni dobi. Opozarjamo tudi, da bodo formule za usklajevanje pokojnin v naslednjem desetletju še poslabšale razmerje med povprečno plačo in povprečno starostno pokojnino ter dodatno povzročile zaostajanje ravni prej odmerjenih pokojnin za pokojninami, odmerjenimi v tekočem letu.«