TNP med naravo in človekom

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Bled / sreda, 1. junij 2011 / 06:00

Slavnostna akademija ob trideseti obletnici zakonske ustanovitve TNP. Varovanje narave ima svojo ceno.

Bled – »Varovanje narave je zrel dogovor družbe, ki ima svojo ceno in se zdi morda v današnjih dneh celo nepotreben, hkrati pa zavarovana območja in seveda tudi Triglavski narodni park najširša javnost jemlje kot vrednoto najvišjega nacionalnega pomena,« je na slavnostni akademiji, ki so jo pripravili ob trideseti obletnici zakonske ustanovitve našega edinega narodnega parka, poudaril direktor Martin Šolar.

Avtor prve ideje za zavarovanje območja okrog Triglava je profesor Albin Belar, ki je leta 1906 predlagal ustanovitev Naravovarstvenega parka nad Komarčo. Prvo resno zavarovanje območja se je zgodilo z zavarovanjem Doline triglavskih jezer z imenom Alpski varstveni park. Leta 1961 je vlada Republike Slovenije to območje s posebnim odlokom razglasila za Triglavski narodni park, leta 1981 pa je bil sprejet zakon o TNP, s katerim je bil osnovan pravi narodni park, primeren državnemu pomenu tudi po velikosti, saj se je razširil na sedanjih 84 tisoč hektarov.

»Če primerjamo današnje stanje s stanjem izpred tridesetih let, lahko govorimo o sodobnem razvoju parka in o zgodbi o uspehu. TNP je postal uveljavljeno in zgledno upravljano zavarovano območje ne le v slovenskem, temveč tudi v evropskem merilu. Prihodnja leta naš park čakajo pomembne naloge nadaljnjega varstva in ohranjanja tega enkratnega alpskega prostora, hkrati pa tudi spodbujanje trajnostnega razvoja in življenja ljudi v krajih pod Triglavom,« je še poudaril Šolar.

Prav uravnoteženo razmerje med varstvom narave in težnjo lokalnega prebivalstva po razvoju je v svojem govoru izpostavil tudi slavnostni govornik, predsednik vlade Borut Pahor. »Mislim, da smo našli dobro ravnovesje med zavarovanjem okolja na eni strani in umeščanjem potrebnih institucij razvoja za kakovost življenja na drugi. Vedno je z okoljem povezan tudi človek. Če mu z zakonom ni onemogočeno, da bi živel tako, kot si sam želi, če zaradi posebnosti spoštuje omejitve, a hkrati upošteva primerjalne prednosti, ki jih ni nikjer drugje, mislim, da smo z ukrepi za zaščito TNP v treh desetletjih naredili veliko.«

Prav s tem pa se ne strinja Franc Kramar, župan občine Bohinj, v katere mejah sta kar dve tretjini parka. »Ob ustanovitvi so se takratni politični veljaki zavezali in obljubili lokalnemu prebivalstvu nadstandardno življenje, velike prednosti življenja v parku in ugodnosti pri državnih subvencijah. Dejstva in stvarnost pa so to pokazala kot zavajanje in sprenevedanje prejšnje in sedanje države. Mladi ljudje odhajajo, ostaja po vedno starejša populacija, ki bo očitno svoja premoženja prodala ljudem, ki so željni še naprej graditi svoje počitniške objekte. Območje parka bo postalo območje bogatih izbrancev, ki bo zaživelo ob koncih tedna, Bohinj pa izletniška točka, imenovana Triglavski narodni park oziroma okolica Bleda,« je kritičen Kramar, ki se praznovanja ob 30-letnici formalne ustanovitve parka iz protesta ni udeležil.