Verodostojnost zagotavlja certifikat

Nihče se ne hvali s tem, da škropi in umetno gnoji. Na trgu je to težko ugotoviti.

Ekološko pridelana hrana je polnejšega okusa, bogatejša z vitamini, minerali in prehransko varnejša. »Ni možnosti, da vsebuje ostanke pesticidov, nitratov, konzervansov in drugih umetnih kemičnih substanc. Torej gre za bolj zdravo hrano. Poleg tega pridelava ekoloških pridelkov prispeva k varovanju okolja, saj ga ne obremenjuje z umetnimi kemičnimi strupenimi substancami,« pove Gregor Šlibar, predsednik združenja EKOlogistika in ekološki kmet.

Kupci pogosto dvomijo, ali so živila res ekološke pridelave. Zato je najbolj pomembno, da preverijo eko certifikat. »Ko govorimo o ekološki pridelavi hrane, to avtomatsko pomeni, da imajo pridelovalci ekološke certifikate. Brez tega ne moremo in ne smemo govoriti o ekološki pridelave hrane. Vse drugo je zavajanje. Brez certifikata je verjetnost, da je neki pridelek zares ekološki, majhna. Še posebej pri kmetih, ki svoje izdelke tržijo. Nihče se ne hvali s tem, da škropi in umetno gnoji. Na trgu je to težko ugotoviti. Lažje je, če imate primerjavo obeh, ekološko in konvencionalno, naenkrat. Takrat lahko vidite, ali jagode dišijo po jagodah, ali ima paradižnik okus po paradižniku. Jajca so po izkušnjah kupcev popolnoma drugačna od tistih iz baterijske reje,« še razjasni Šlibar.

Na Gorenjskem je približno dvesto kmetij, ki pridelujejo ekološko hrano. Največ jih ponuja hrano neposredno končnemu potrošniku, od tega največ na tržnicah, nekoliko manjši delež tudi doma in še manj z razvozom na domove. Le v manjši meri prodajajo ekološke pridelke trgovinam in javnim ustanovam (na primer šolam in vrtcem) ter restavracijam in gostilnam. Na Gorenjskem sta dve izključno ekološki tržnici. Ekološka tržnica pri Vita centru v Naklem, ki svoja vrata odpre vsak torek med 17. in 18.30, in tržnica v Mercator centru Kranj Primskovo, ki obratuje vsako soboto. Druge so mešane.

»Največ povpraševanja je po sveži zelenjavi vseh vrst: od krompirja, solate, različnih gomoljnic, do čebule, česna in seveda paradižnika, sezonsko tudi špargljev. Pri sadju so skozi vse leto v ospredju jabolka, sezonsko pa češnje, breskve, jagode, grozdje, banane, ananas, mango. Ponujamo paleto mlečnih izdelkov iz kravjega, kozjega in ovčjega mleka, izdelkov iz različnih vrst moke (večinoma pire), sokove, čaje, med, zelišča in še se bi kaj našlo,« pojasni Janez Zupan iz Vita centra v Naklem, ki skupaj z EKOlogistiko skrbi za obstoj tamkajšnje ekološke tržnice: »Redno prihaja najmanj šest do osem prodajalcev, včasih tudi več kot deset. Ponudbo na tržnici popestrijo tudi predstavitve in degustacije različnih ekoloških izdelkov.«

V Sloveniji imamo tudi spletne tržnice. »Mojatrznica.si je prva spletna tržnica ekološkega sadja in zelenjave pri nas. Specializirana je tako za domače (sezonsko sadje in zelenjavo slovenskega izvora) kot uvožene artikle (ananas, banane, avokado ...). Mojatrznica posluje brez zalog, ker želimo ponuditi samo sveže pridelke, za katere je značilno, da so hitro pokvarljivi in je zato že na začetku potrebno razmišljati o ustreznem času obiranja, skladiščenju in hitri dobavi pridelka končnim potrošnikom. Ob ponedeljkih in petkih dostavljamo tudi v Kranju,« pove lastnik Andrej Dorrer.

Cene ekološkoh živil so od drugih višje za 10 do 60 odstotkov, odvisno od artikla. Kar pa je glede na boljšo kakovost, več ročnega dela in zakonitosti trga razumljivo. Pogosto pa se zgodi, da izdelki, ki naj bi bili ekološki, to niso: »Še celo pri ponujanju ekoloških živil šolam, vrtcem se pojavljajo nepravi ponudniki, kmetje, ki pa niso ekološki. Zato še enkrat: kupci, bodite pri preverjanju verodostojnosti, da so ponujeni pridelki zares ekološki, strogi in vedoželjni. Pogovarjajte se o tem, ali pa vsaj vprašajte prodajalca po ekološkem certifikatu, pa o njegovi kmetiji (kje je in kako delajo). Ekološke kmetije z veseljem odpremo tudi vsak kotiček naše ekološke kmetije vsakemu, ki to želi,« svetuje Gregor Šlibar.