Bravo SAK in KOŠ

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / nedelja, 29. maj 2011 / 06:00

Slovenski atletski klub SAK je najbolj znan po nogometaših, ki s članskim moštvom tekmujejo v avstrijski regionalni ligi-sredina in se uvrščajo med najboljša koroška nogometna moštva, Košarkarski šolski klub KOŠ pa je v vrhu košarke na Koroškem.

Oba kluba imata veliko skupnega: oba sta slovenska in oba morata premagovati še dodatne težave zaradi neustreznega stadiona in športne dvorane. Stadion pri Slovenski gimnaziji v Celovcu naj bi z deželno pomočjo povečali in posodobili, za športno dvorano pri Slovenski gimnaziji in Dvojezični trgovski akademiji pa koroška oblast ni pripravljena prispevati denarja. Zahteva po deželni pomoči je bila zavrnjena tudi na zadnjih pogajanjih o dvojezičnih krajevnih napisih in reševanju drugih problemov Slovencev na Koroškem med deželno in zvezno vlado ter zastopniki Slovencev.

Nogometašem Saka se je v regionalni ligi v zadnjih krogih slabše pisalo. Igralci, ki jih trenira Alojz Jagodič, so zaradi svojih in sodniških napak, ki so bile še posebej očitne na tekmi s celovško Austrio, zapravili nekaj dobljenih zmag in so zaradi tega med šestnajstimi moštvi, ki tekmujejo v ligi, zdrsnili v tako imenovano »rdečo cono« za izpad iz lige. Vendar so se pravi čas zbrali in si z zmago nad Trgom/Feldkirchen z 2:0 zagotovili obstanek v regionalni ligi.

Mladi košarkarski Koša pa so bili na pragu novega uspeha. Le točka jih je ločila od naslova koroškega košarkarskega prvaka, kar jim je že uspelo v letih 2006 in 2008, leta 2009 pa so bili prvaki avstrijske druge lige. V tretji finalni tekmi so igrali v Radentheinu in izgubili s 57:55. Slovenski košarkarji, ki jih trenira Miro Majkič, so imeli devet sekund pred koncem tekme žogo. Že bi zadeli trojko, bi zmagali, z »navadnim« košem pa bi izsilili podaljšek. Sreča jim je obrnila hrbet. Košarkarji in njihovo vodstvo, predsednik kluba je Danilo Prušnik, športni direktor pa mag. Štefan Hribar, so bili sprva razočarani zaradi zamujene priložnosti, vendar se je žalost kmalu spremenila v veselje, saj je tudi drugo mesto na Koroškem glede na razmere, v katerih delujejo, velik uspeh.