Nujna vpeljava strožjega nadzora

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 28. maj 2011 / 06:00

V drugi obvezni pobot so poslovni subjekti na Gorenjskem prijavili nekoliko manj obveznosti, pobotanega pa je skoraj enako kot pred mesecem dni.

Kranj – Prejšnji teden je Ajpes opravil drugi obvezni pobot. Tokrat je bilo prijav v pobot 1917 (v prejšnjem 1983 prijav dolžnikov), znesek prijavljenih obveznosti pa je bil manjši za 22 odstotkov. »Kljub temu tokratni pobot na Gorenjskem ocenjujemo za uspešen, saj je bilo pobotanega zgolj za tri odstotke manj. V prejšnjem je bilo pobotanega za šest milijonov, sedaj 5,8 milijona evrov ob manjši prijavi obveznosti v pobot,« pojasnjuje Zdenka Kajdiž, vodja kranjske izpostave Ajpes.

V obvezni pobot je bilo na Gorenjskem tokrat prijavljenega 73,6 milijona dolga, v prostovoljni pa 12 milijonov evrov. V prvem krogu se je medsebojna zadolženost slovenskih poslovnih subjektov v državi zmanjšala za devetdeset, v drugem krogu za osemdeset milijonov evrov. Žal pa nekateri poslovni subjekti svojih obveznosti sedaj ne plačujejo v roku, ampak raje počakajo, da zapadejo, in jih prijavljajo v obvezen pobot. Tokrat je bilo težav veliko manj kot pri prvem pobotu, čeprav najbrž še veliko dolžnikov (kljub zakonski obvezi) še vedno ni prijavilo zapadlih neplačanih obveznosti v pobot. »Že na primeru samostojnih podjetnikov je jasno, da večina ali ne ve za pobot ali ga ne jemlje resno ali celo ignorira. Tako je, na primer, v drugem pobotu svoje obveznosti prijavilo zgolj 674 samostojnih podjetnikov, medtem ko smo do konca marca prejeli prek 7200 letnih poročil samostojnih podjetnikov. Ocenjujem, da skoraj ni mogoče, da ima le manj kot desetina podjetnikov zapadle obveznosti do upnikov,« meni Kajdiževa.

Tudi zato bi morali vpeljati boljši nadzor nad izpolnjevanjem zakonskih obveznosti, na kar opozarjajo tudi posamezni upniki, ki jih dolžniki niso prijavili, pa bi jih morali, je pa to tudi ena od zahtev Gospodarske zbornice Slovenije. Poleg tega predlagajo tudi postavitev mejnega zneska 420 evrov za prijavo v obvezni pobot, črtanje maksimalnega roka plačila (120 dni) in podobno. Naslednji pobot bo Ajpes opravil 10. junija (torej nekoliko prej kot ta mesec in tudi v prihodnjih mesecih), razlog pa je v zakonskem določilu, da lahko dolžniki do tega roka v obvezni pobot še vedno prijavijo skupne neplačane obveznosti, ki jih imajo do upnika.

»V četrtem krogu, ki bo 23. julija, bodo dolžniki dolžni prijavljati svoje neplačane obveznosti po posameznih računih. Takrat bo Davčna uprava, ki ji bodo na razpolago podatki v elektronski obliki, ob nadziranju izvajanja 66.a člena Zakona o davku na dodano vrednost lahko ugotavljala, ali dolžniki spoštujejo določbe Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih ali ne,« pojasnjuje Zdenka Kajdiž. Morda bo obvezni pobot v polni meri zaživel šele takrat, vpeljava obveznega pobota pa bi bila morda še bolj koristna ob nastopu krize, ko so številna gradbena podjetja ustavila plačevanje del podizvajalcem (in tudi v nekaterih drugih dejavnostih). Sicer naj upniki, ki vedo, da njihovi dolžniki ne prijavljajo zapadlih obveznosti v obvezni pobot, obvestijo nadzorne organe.