Družina Karadjordjević po odločitvi kranjskega sodišča nima lastninske pravice do posestva Brdo. (Foto: Gorazd Kavčič)

Sodišče zavrnilo zahtevek Karadjordjevića

Princ Aleksander Pavel Karadjordjević se bo na zavrnitev zahtevka po polovici posestva Brdo pritožil.

Kranj – Okrožno sodišče v Kranju je ta teden izdalo pisno sodbo, s katero je v celoti zavrnilo tožbene zahtevke Aleksandra Pavla Karadjordjevića v zvezi s posestvom Brdo pri Kranju, so pojasnili na državnem pravobranilstvu, ki je vseskozi zavračalo omenjeni zahtevek. Sodišče je obenem sklenilo, da je Karadjordjević Republiki Sloveniji dolžan poravnati tudi pravdne stroške. Princ Aleksander Pavel Karadjordjević se bo na odločitev sodišča pritožil, je napovedal njegov slovenski zastopnik Peter Kos.

Koprski odvetnik je za Gorenjski glas pojasnil, da je Karadjordjević vložil zahtevka za ugotovitev lastninske pravice na približno polovici posestva Brdo pri Kranju. Pri tem je sodišču predložil tudi kupoprodajne pogodbe za posamezne parcele na Brdu, ki jih je njegov oče, knez Pavle Karadjordjević kupil med letoma 1935 in 1939. Posestvo je bilo po drugi svetovni vojni Karadjordjevićem odvzeto in nacionalizirano, po 87. členu zakona o denacionalizaciji pa je bila kraljeva družina izvzeta iz kroga denacionalizacijskih upravičencev, na kar se je v ugovoru na lastninsko pravni zahtevek v največji meri sklicevalo tudi državno pravobranilstvo. »Moja stranka je vseeno prepričana, da ji pripada lastninska pravica na posestvu oziroma ustrezna odškodnina. Pri tem se sklicuje tudi na evropsko konvencijo o človekovih pravicah in svoboščinah, saj je bila Karadjordjevićem lastnina odvzeta brez kakršnegakoli nadomestila,« je povedal odvetnik Kos. Vrednost spornega predmeta je bila sicer ocenjena na 260 tisoč evrov.

Kranjsko sodišče je v obrazložitvi sodbe zapisalo, da knez Pavel Karadjordjević kupoprodajnih pogodb za zemljišča na Brdu ni sklenil z državo, ampak s fizičnimi osebami, zato tudi ni upravičen od države terjati odškodnine, je še pojasnil Kos. Jelisaveta, hči kneza Pavla, lastninsko pravnega zahtevka za drugo polovico posestva po podatkih državnega pravobranilstva doslej ni vložila.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / nedelja, 5. november 2017 / 16:47

Čebelarska »korenina«

Leopold Toman z Brega pri Žirovnici, ki je pred dnevi praznoval petindevetdeseti rojstni dan, je eden najstarejših slovenskih čebelarjev. Čebelari že šest desetletij.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / torek, 4. februar 2014 / 07:00

Sneg ni pregnal bodočih nevest in ženinov

Na Šmarjetni gori nad Kranjem je Hotel Bellevue za konec tedna gostil že tretji poročni sejem, ki pa ni bil namenjen samo bodočim nevestam in ženinom, temveč vsem, ki bodo v prihodnosti potrebovali po...

Gospodarstvo / torek, 4. februar 2014 / 07:00

Manj tudi za občine

Do letos smo poznali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (in še nekaj drugih dajatev), ki je bil izvorni 'občinski davek'. Vse nadomešča davek na nepremičnine, od katerega bodo imele občine man...

Gorenjska / torek, 4. februar 2014 / 18:12

Nekateri težje dostopni kraji na Gorenjskem še vedno brez elektrike

Kranj - Na Gorenjskem po zadnjih podatkih brez elektrike ostaja še okrog 1000 odjemalcev v težko dostopnih, visokogorskih krajih. Že tri dni so brez elektrike na Sovodnju v Poljanski dolini, kjer j...

Jesenice / torek, 4. februar 2014 / 13:52

Ugasnili Facebook in prijeli za lopate

Jesenice – Prostovoljci iniciative Ejga – za lepše Jesenice, ki so dejavni zlasti na Facebooku, so v nedeljo ugasnili računalnike in v roke prijeli lopate. Kot je povedal Ahmed Pašić iz iniciative,...

Šport / torek, 4. februar 2014 / 13:50

Naši orli ne popuščajo

Na zadnji tekmi pred olimpijskimi igrami so se skakalci izkazali v Willingenu, skakalke pa najprej v Val di Fiemmu, nato še v Hinzenbachu.