Gozdovi v središču pozornosti

Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2011 razglasila za mednarodno leto gozdov, ta teden je v Sloveniji tudi teden gozdov.

Kranj – V Sloveniji bo osrednja prireditev ob mednarodnem letu gozdov danes, v petek, ko bodo na Rožniku v Ljubljani odprli približno štiri kilometre dolgo krožno gozdarsko pot, ki se bo začela za poslopjem zavoda za gozdove in gozdarskega inštituta in bo odprta od devetih dopoldne do petih popoldne. Obiskovalci bodo na poti lahko zvedeli, katere so z gozdom, gozdarstvom in z lastniki gozdov povezane organizacije, kakšna je vloga gozdov, kako poteka gozdno gospodarsko načrtovanje, kakšen je postopek izbire drevja za posek, kaj je potrebno za varno delo v gozdu, kateri so najpogostejši škodljivci in bolezni gozdnega drevja, kako so sekali in spravljali drevje iz gozda nekdaj in kako ga danes, kaj dajejo gozdovi poleg lesa – in še marsikaj drugega.

Tudi peti mednarodni festival alpskega cvetja v Bohinju je precej gozdarsko obarvan. V ponedeljek je bila v Bohinjski Bistrici mednarodna konferenca z naslovom Gozdovi za ljudi in naravo, na kateri je bila glavna tema uporaba gozdnega prostora v turistične namene, v osnovni šoli pa so odprli razstavo na temo Drevesa in gozdovi. Včeraj je bil ogled debelih dreves na severni obali Bohinjskega jezera, danes, v petek, bodo v Bohinjski Bistrici prižgali oglarsko kopo, ob kateri se bodo potlej družili vsak večer vse do naslednjega petka, ko jo bodo razdrli.

Že deseto leto je 22. maj mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Ker je letos mednarodno leto gozdov, so tudi ob tem dnevu dali poudarek gozdovom. »Slovenija je pri trajnostnem gospodarjenju z gozdovi lahko za vzor sosednjim državam in tudi v širši regiji,« so na ministrstvu za okolje in prostor ugotavljali ob dnevu biotske raznovrstnosti in dodali, da tudi številnim rastlinskim in živalskim vrstam, ki so povezane z gozdom, v Sloveniji bolje kaže kot v drugih državah Evropske unije. Medtem ko lepi čeveljc drugod izginja, je v Sloveniji stanje ugodno, enako velja za gozdnega postavneža – metulja vlažnih dolin, za rjavega medveda, volka, sovo kozačo, belovratega muharja, pivko … Stanje je manj ugodno pri hrošču rogaču, kačjem pastirju velikem studenčarju, velikem pupku, laški žabi, nekaterih vrstah netopirjev, velikem petelinu, triprstem detlu, risu …