Gorenjska na repu uspešnosti

Merkur, Sava in Mersteel so lani ustvarili večino od 243 milijonov evrov čiste izgube in Gorenjsko med vsemi slovenskimi regijami pahnili na zadnje mesto po gospodarski uspešnosti.

Kranj – S čistim dobičkom je leto 2010 končalo 61 odstotkov vseh gospodarskih družb na Gorenjskem, skupaj so izkazale 146 milijonov evrov čistega dobička. Izgubaši so po drugi strani svojo čisto izgubo povišali za 26 odstotkov. »Vse prej kot spodbudno je, da je Gorenjska leto 2010 zaključila z 243 milijoni evrov čiste izgube. Največji vpliv na neto čisto izgubo so imele tri gorenjske družbe, vse skupaj pa so s svojim rezultatom Gorenjsko postavile na najslabše mesto v državi,« je podatke nanizala Zdenka Kajdiž, vodja kranjske izpostave Ajpesa.

Podatki temeljijo na nerevidiranih letnih poročil gospodarskih družb, ki so jih morale oddati do konca marca in se lahko bistveno razlikujejo od revidiranih, kot se je to zgodilo lani v primeru Merkurja. Lani je bilo na Gorenjskem registriranih 5558 gospodarskih družb, od tega novoustanovljenih 532, delovati pa je prenehalo 694 družb (uvedenih je bilo 25 stečajnih postopkov ali 56 odstotkov več kot leto prej). »Iz letnih poročil je mogoče razbrati, da so družbe v gorenjski regiji lani ustvarile dobrih 5,5 milijarde evrov prihodkov ali sedem odstotkov več kot leto prej. Čisti prihodki od prodaje na tuje trge predstavljajo več kot tretjino vseh prihodkov in so v primerjavi z letom 2009 višji za dobrih 23 odstotkov,« pojasnjuje Kajdiževa.

Tri četrtine izgube gre na račun treh velikih gorenjskih gospodarskih družb (Merkur, Sava in Mersteel – teh podatkov Ajpes sicer ne razkriva), izguba na Gorenjskem pa je kar za 2,8-krat višja kot leto prej! »Končni rezultat krojijo velike družbe, čeprav jih je odstotkovno najmanj, Gorenjsko pa postavljajo na mesto največjega izgubaša v Sloveniji, ki negativno vpliva na gospodarstvo v Sloveniji,« pravi vodja kranjskega Ajpesa. Kazalnik čiste dobičkonosnosti skupnih prihodkov pa izdaja, da so družbe na Gorenjskem na sto evrov skupnih prihodkov ustvarile 4,4 evra čiste izgube (v državi 0,3 evra čiste izgube).

Povprečna mesečna plača na zaposlenega je na Gorenjskem znašala 1345 evrov (v Sloveniji 1373 evrov) in bila za 4,6 odstotka višja kot leto prej. Neto dodana vrednost se je na Gorenjskem povečala za devet odstotkov, kar Gorenjsko uvršča na četrto mesto med slovenskimi regijami. Dodana vrednost na zaposlenega znaša 32.500 evrov ali sedem odstotkov več kot v letu 2009, v Sloveniji pa je znašala 36 tisoč evrov. Najpomembnejše področje po številu zaposlenih in vrednosti sredstev je bilo področje predelovalne dejavnosti (783 gospodarskih družb), kjer je bila zaposlena skoraj polovica vseh delavcev.

Gospodarske rezultate so pokomentirali tudi člani novega upravnega odbora Območne zbornice za Gorenjsko, ki so se zbrali na prvi seji. Bojan Luskovec, predsednik uprave Elektra Gorenjske, meni, da ni vse tako črno: »Takšno stanje imamo na račun treh gospodarskih družb, sicer gre Gorenjski bolje.« Metod Zaplotnik, finančni direktor Iskratela, pravi, da imajo morda velika podjetja prevelik vpliv na gospodarstvo: »Ni prav, da tri podjetja vse poslovanje obrnejo v minus.« Z njima se je strinjal tudi Miro Pinterič, direktor loškega Šeširja: »Ni vse tako črno in verjamem, da bo že letos veliko bolje.«

Na konstitutivni seji so Pinteriča člani upravnega odbora znova potrdili za predsednika, tokrat že v četrtem mandatu, čeprav se je kandidaturi najprej upiral. Stari/novi člani upravnega odbora so znova potrdili tudi podpredsednika Zaplotnika in Bernardo Jurca (Sconto), Jadranki Švarc, direktorici Območne zbornice za Gorenjsko, pa nov mandat (spomnimo, da bodo novega predsednika GZS izbirali jutri, med kandidati pa je tudi Gorenjka Mariana Rebernik, direktorica Atotecha Slovenija).

Območna zbornica za Gorenjsko je lani poslovala pozitivno, vendar se vse od uvedbe prostovoljnega članstva bori za pozitiven finančni rezultat. Temu primerno sta na zbornici danes le dve zaposleni, med najpomembnejše prihodke pa spada članarina. »Brez članstva se gospodarstva in zbornice ne bi slišalo. Čeprav se ga mnogi otepajo, pa vse, kar GZS naredi, naredi za celotno gospodarstvo,« pravi direktorica Švarčeva. Danes ima Območna zbornica za Gorenjsko 790 članov, v dobrih časih jih je bilo 3800, med njimi pa ni niti tako velikih, kot sta na primer Elan in Peko.