Mestni mladini ne zavidam

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 22. maj 2011 / 06:00

Tako pravi Rok Roblek iz Bašlja, novi predsednik Zveze slovenske podeželske mladine.

Bašelj – Na volilni skupščini Zveze slovenske podeželske mladine ob koncu marca so za novega predsednika z dveletnim mandatom izvolili Roka Robleka, ki še naprej ostaja tudi predsednik Društva kranjske in tržiške podeželske mladine. Rok je doma iz Bašlja pri Preddvoru, je najstarejši od petih otrok in je študent tretjega letnika agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Na kmetiji se ukvarjajo s prirejo mleka in gozdarstvom, redijo čez sto goved, pripravljajo drva za kurjavo in s sekanci ogrevajo šest hiš.

Kot predsednik Zveze slovenske podeželske mladine ste si ob študijskih obveznostih in delu doma na kmetiji naložili še dodatno delo …

»Dela sem navajen, v to sta me že zelo zgodaj vključila starša. Še preden sem začel hoditi v osnovno šolo, sem že v hlevu krmil teličke. In če se spomnim, kdaj že sem začel voziti traktor, me je kar malce strah. Zdaj, ko imam veliko študijskih in drugih obveznosti, pomagam na kmetiji predvsem ob večjih delih. Ko smo pred dnevi spravljali mrvo, štiri dni nisem šel nikamor, tudi v šolo ne. Vem, kaj me čaka v zvezi podeželske mladine, saj sem bil pred izvolitvijo član glavnega odbora, kjer sem zastopal gorenjska društva podeželske mladine. Trenutno se največ ukvarjamo s formalnimi zadevami – s spremembo statuta, z računovodstvom …«

Ste predsednik podeželske mladine. Kaj predvsem zavidate mladim v mestih?

»Prav ničesar jim ne zavidam. Na podeželju imamo vse, kar imajo tudi v mestih - vodo, elektriko, internet …, poleg tega pa imamo še nekaj, kar v mestih nimajo – stik z naravo. Opazujem sošolce, ki živijo v blokih v središču Ljubljane, kako po končanih šolskih obveznostih radi posedajo pred fakulteto, ki je v podeželskem okolju, na obrobju mesta. Na podeželju je v primerjavi z mesti nekoliko slabša dostopnost javnih služb, slabša kot v mestih je tudi komunalna infrastruktura, pogrešam predvsem pločnike, kjer bi ljudje lahko bolj varno hodili. Mladi v mestih, na primer, lahko igrajo nogomet v dvoranah, po vaseh, kjer nimajo dvorane, ga lahko le na prostem, a na svežem zraku.«

Slovenski kmečki gospodarji so v povprečju precej stari, nekateri tudi pri šestdesetih letih niso pripravljeni prepustiti kmetije mladim. Jim ne zaupajo dovolj?

»Ne bi rekel, da gre za nezaupanje. Starejši kmečki gospodarji si – razumljivo - želijo zagotoviti ekonomsko in socialno varnost tudi v starosti, vendar pa niso pripravljeni prepustiti kmetije mladim, če se ti s svojim delom ne izkažejo kot dovolj odgovorni. Mladi pa lahko pokažejo odgovornost že v času, ko so gospodarji še njihovi starši.«

Sta ukrepa zgodnje upokojevanje kmetov in pomoč mladim prevzemnikom kmetij dovolj spodbudna za pomlajevanje kmečkih gospodarjev?

»Mladi si želimo, da bi se kmečki gospodarji lahko odločili za zgodnje upokojevanje še dve leti prej, kot je možno po sedanji ureditvi. Moti nas tudi poimenovanje ukrepa. Z vključitvijo v ukrep se ne upokojijo, ampak le prepustijo kmetijo mlademu gospodarju.«

Petega junija bo referendum o pokojninski reformi. Jo podpirate ali ste proti?

»V zvezi o tem nismo razpravljali, a kakorkoli obračamo številke, se mi zdi, da Slovenija ne bo mogla biti izjema v Evropski uniji in da bodo tudi pri nas ljudje morali delati dlje, kot delajo zdaj. Na kmetijah že zdaj delajo krepko čez šestdeset let, praktično do smrti.«

Ste tudi član delovne skupine za skupno kmetijsko politiko Evropske unije pri CEJI (Evropski mladi kmetje). Kakšno skupno politiko si želite po letu 2013?

»Skupna kmetijska politika naj tudi po letu 2013 ohrani neposredna plačila in finančne ukrepe za razvoj podeželja, pri tem pa se v primerjavi s sedanjo politiko zavzemamo za nekatere spremembe in izboljšave. Želimo si več proizvodno vezanih plačil, s katerimi bi spodbujali pridelavo hrane in tudi izboljšanje samooskrbe, ki je zdaj v Sloveniji na dokaj nizki ravni. Želimo si tudi natančnejše usmeritve za izkoriščanje obnovljivih virov v kmetijstvu.«

Podpirate tudi male kmete, polkmete …?

»Podpiramo koncentracijo kmetijstva, a hkrati tudi male kmete in polkmete, ki so še zlasti pomembni za ohranitev kmetijstva na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami. Če pridelajo le hrano zase, tudi nekaj prispevajo k samooskrbi; če jo pridelujejo za trg, je še toliko bolje.«

Kaj vas v sedanji kmetijski politiki najbolj moti, kaj bi spremenili?

»Najbolj nas motijo nekateri neživljenjski kriteriji za pridobitev neposrednih plačil in finančnih podpor na podlagi javnih razpisov pa tudi pretirano pikolovska kontrola. Razpisne kriterije bi morali še bolj prilagoditi vrednosti naložbe oz. zahtevnosti projekta. Če se nekdo poteguje samo za finančno pomoč pri nakupu vitla, ne morejo biti kriteriji enaki kot za tistega, ki kupuje kompletno gozdarsko opremo.«

Kakšna bo usoda slovenskega kmetijstva, podeželja? Marsikatera gorenjska vas je že zdaj brez kmetov ali bo ostala brez njih v bližnji prihodnosti ...

»Kmetije, ki nimajo naslednika ali poslujejo brez ostanka dohodka, opuščajo kmetovanje, ob tem pa so skoraj v vsaki vasi kmetije, ki povečujejo obseg pridelave in najemajo dodatna zemljišča. Na nižinskih območjih bo verjetno vedno dovolj interesa za najem zemljišč, problemi pa lahko nastanejo na hribovskih območjih.«

Zakaj mladi bežijo s kmetij? Je razlog le skromen dohodek ali tudi kvaliteta življenja?

»Ko mladi, sposobni in pridni kmečki fantje ali dekleta dobijo dobro službo, ki jim zagotavlja primeren standard, niso več pripravljeni popoldne delati še na kmetiji in zemljišča raje dajo v najem. Tisti, ki imajo bolj slabo plačo, poskušajo nekaj zaslužiti še z delom na kmetiji. Razlika je tudi v kvaliteti življenja, na kmetih je še vedno veliko fizičnega, napornega, umazanega dela, kmet, ki se ukvarja z živinorejo, gre tudi težko zdoma za več dni. Včasih so razlogi za »beg« mladih s kmetije tudi generacijske razlike ali celo nesoglasja.«

Kaj lahko za mlade na podeželju oz. na kmetih stori Zveza slovenske podeželske mladine?

»Zveza in njena društva podeželske mladine lahko veliko naredijo z organiziranjem predavanj, tečajev, ekskurzij in družabnih prireditev, na katerih se mladi izobražujejo, spoznavajo zgledne primere, si izmenjujejo izkušnje, se zabavajo …«