Nujne so strukturne reforme

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je prvič javno pojasnil stališča do aktualnih razmer v naši državi.

Ljubljana - »Komisarsko delo in pravila, ki smo jim pri svojem delu zavezani, mi ne dopuščajo, da bi se aktivno vključeval v domače politične razprave in se opredeljeval do nekaterih vprašanj, ki so, tudi na podlagi jasne delitve pristojnosti med evropsko in nacionalno ravnijo, stvar domače politike in odločitev,« pravi evropski komisar za okolje Janez Potočnik, ki želi pojasniti svoje poglede na nekatera aktualna vprašanja. Pravi, da je njegova prva naloga in želja uspešno končati mandat komisarja za okolje in izpeljati nekatere spremembe, pomembne za globalno in lokalno raven, s čimer odgovarja tistim, ki ga morda vidijo kot prihodnjega premiera naše države.

Dogajanja v Sloveniji pozorno spremlja in ga tako kot številne druge državljanke in državljane skrbi. »Gremo v napačno smer. Bojim se, da bi ob nadaljevanju današnjih trendov mladi, odgovorni, inovativni ljudje lahko izbirali le med odločitvijo za pot v tujino ali tihim umikom v zasebnost doma. Škoda bi bila generacijsko nepopravljiva. In bojim se tudi, da ima profesor Bučar prav, ko pravi, da še nismo na dnu, na točki preloma in streznitve. Da bo moralo biti še slabše, preden bomo vsi skupaj resnično dojeli, da ne gre drugače, kot da stopimo skupaj in presežemo delitve.«

Zaupanje v politiko je izgubljeno in ne bo ga zlahka pridobiti nazaj, pravi Potočnik in opozarja na pomembnost strukturnih reform, ki bi Slovenijo spremenile v privlačno, konkurenčno, odprto, na znanju temelječe gospodarstvo. Prizadevanja vlade za reforme podpira, enako tudi Evropska komisija, kjer menijo, da bi se Slovenija morala osredotočiti na naslednja vprašanja: zmanjšanje strukturnega javnofinančnega primanjkljaja, predvsem s pokojninsko reformo; povečanje prožnosti razdrobljenega trga dela in uskladitev plač s produktivnostjo dela; povečanje konkurence v storitvenem sektorju in izboljšanje poslovnega okolja; spodbujanje inovacij in povečanje investicij v znanost in raziskave ter preusmeritev investicij, namenjenih razvoju človeškega kapitala, predvsem v sektorju terciarnega izobraževanja, v tiste z višjo dodano vrednostjo. »Prave pripravljenosti v političnih krogih za skupen spopad s temi izzivi ni ali pa je vsaj meni ni dano opaziti,« ocenjuje Potočnik. Meni, da rešitev zapletene politične situacije ni v posamezniku in/ali tehnični vladi, ki bi zapolnila prostor do naslednjih rednih volitev. Pač pa Slovenija potrebuje močno in operativno vlado, ki bo sposobna izpeljati nekatere nujne strukturne reforme, in sistem, ki bo to omogočal. Strinja se, da je treba preseči globoke notranje delitve in okrepiti pravno državo, in soglaša tudi s pozivom po odpravi zablod tranzicije. Kar zadeva Evropsko unijo, pa bo morala po njegovem graditi na treh uravnoteženih stebrih (gospodarstvu, sociali in okolju) in se hkrati odzivati na spremenjene globalne okoliščine, ki zahtevajo prožnost misli in odločitev. Sam pa bi rad v prihodnosti sooblikoval politiko na evropski ravni, ki je prav tako izjemno pomembna za našo državo.