Moja žena je hladna kot led in mi ne da (26)

Althea je našla cel kup dokazov, da se je Toni istočasno kot z njo srečeval tudi z drugimi ženskami. V njegovi internetni pošti je bilo nešteto pisem, tudi iz preteklosti, ob katerih jo je spreletaval srh. Zavedela se je, da se je v svoji želji pregnati osamljenost zapletla v nekaj grdega. Na srečo pa je bila zadosti močna, da je bila pripravljena agoniji narediti konec. Ker pa je bila pametna ženska, je vedela, da bi mnogo žensk raje še naprej trpelo, kot pa da bi moškega, kot je bil Toni, razkrinkalo.

Ko je razposlala dvanajst 'mailov', kolikor ji jih je uspelo najti na Tonijevem računalniku, se ji je odvalil kamen od srca.

Takole pravi: »Po eni strani me je imelo, da bi se zjokala, brcala, norela, kričala, tepla, karkoli že, po drugi strani pa so bili občutki akcije in maščevanja nepopisno tolažeči in zdravilni. Držala sem pesti, da bodo ženske imele toliko poguma, da bodo prišle k meni in da se bomo potem skupaj spravile nanj.

Žal sem delala račune brez krčmarja.

Najprej se mi je oglasila neka »Pomlad 231«.

»Ojla,

S Tonijem sva se srečala samo enkrat. Meni osladni dedci ne sedejo. Nakladači in lažnivci pa sploh ne. Zajebal se je, ko je trdil, da je pravnik. Daleč od tega. Ajd, Sabina«

Takoj sem ji odgovorila in jo prosila, naj pojasni, od kod ji informacija, da ni pravnik?

Odpisala mi je še isto minuto.

»Svet je majhen. Priglancal je do 3. letnika, potem pa so ga ujeli, ker je poneverjal ocene v indeksu. Vem iz prve roke. Ajd, S.«

Pred mojimi očmi se je hiša iz kart dokončno podrla. Od nje ni ostalo ničesar.

Na maile, ki so mi jih napisale LepaMaja, Sonce34, VitkaKatka, Slave_Nina in Neira_69, ni bilo treba dolgo čakati. A so vse po vrsti zatrjevale, da z njim niso imele nič, ker se jim je zdel prestar in malo »čuden«. »Čuden?« Ob tej oznaki sem namrščila čelo, ker se mi je zdelo smešno, ker smo si pisali o eni in isti osebi.

Mail, ki ga je napisala dehteča Iris, mi je vzel sapo.

»Ne omenjaj mi tega prasca! Pred osmimi meseci sem mu posodila tri tisoč evrov, pa mi jih še sedaj ni vrnil. Ubijem ga, ko ga najdem! Ste vi tista »ostarela teta«, pri kateri je živel v Štepanjcu?!«

Ljubi bog! Pandorina skrinjica se je začela na stežaj odpirati.

Odgovorila sem ji, da nisem tista oseba, napisala sem tudi, kje živim, a od nje ni bilo več glasu.

Ženska, ki se je na internetu poimenovala Majcena mravljica, je imela, očitno, slab dan.

»Spoštovani, poznam take kure, kot ste vi. Z vsemi sredstvi želite uničiti srečo tistih, ki vam stojijo na poti. Pri meni vam ne bo uspelo. S Tonijem se iskreno ljubiva, nameravava se tudi poročiti. Na razno razne ljubosumne prasice me je pa že itak v naprej opozoril. Jebite se - to je moj odgovor!«

Zaprla sem oči in globoko zavzdihnila. Boleče me je prešinilo, da bi še pred dvema mesecema podobno napisala tudi sama …

Prvi žarek upanja mi je prinesel Marijin mail.

»Draga Althea,

Tvoje pismo me je zelo pretreslo. Zaradi vsega hudega, kar mi je prizadel Toni, sem še zmeraj na bolniški. Naj kar takoj povem, zakaj: izročila sem mu vse svoje prihranke, ker se mi je zlagal, da potrebuje denar za popravilo avtomobila. Povsem slučajno pa sem izvedela bridko resnico, da mu mehanik avta ni videl niti od daleč, kaj šele od blizu. Po tem sem želela z njim razčistiti in ko sem pripeljala do njegove hiše, doživim, kako se je na pragu objemal z neko drugo žensko. Takrat sem spoznala, da se je z menoj samo igral. Napisala sem mu že več mailov, naj mi denar vrne, a od njega ni nobenega glasu več. Ne vem, kaj naj naredim, zato se bojim, da vam ne morem biti v kakšno veliko pomoč.

Pozdravlja vas, Marija«

Vedno znova in znova sem prebirala Marijino pisanje. Pretreslo me je v dno duše. Vedno bolj pa mi je tudi postajalo jasno, zakaj Toni ni bil nikjer redno zaposlen. Ko mu je zmanjkalo denarja, si je našel novo žrtev, si od nje izposodil in naprej živel brezskrbno kot ptiček na veji. Pri meni je imel stanovanje, hrano, pisarno, vse brezplačno. Za plačilo pa sva se itak dogovorila kar v postelji. Prekleto! Da sem mogla biti tako naivna in neumna!

Lucijin 'mail' je prišel enkrat proti večeru. Žal sem ga lahko prebrala šele naslednje jutro, kajti Toni je zaklenil svojo pisarno prej kot običajno in se mi pridružil pred televizijo. Že sama misel, da bi se me dotaknil, mi je bila grozljiva, zato sem si okoli glave ovila mokro brisačo in hlinila neznosen glavobol.

Moram reči, da ni sedel križem rok. Skuhal mi je čaj, pokril me je z odejo in karkoli sem mu rekla, vse je takoj naredil. Na trenutke mi je bilo celo nerodno, ker sem tudi jaz igrala dvojno igro.

(se nadaljuje)