Stres in izgorelost

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Prosti čas / četrtek, 5. maj 2011 / 06:00

Ko se ti najbolj mudi, si vzemi čas in se usedi, pa spij kozarec vode ali kavo.

Krajevna organizacija Rdečega križa Preddvor in Društvo bolnikov z osteoporozo Kranj sta že pred časom v dvorani Gasilskega doma v Preddvoru organizirala predavanje na temo Stres in izgorelost - kako najti moč v sebi?

Predaval je magister zakonske in družinske terapije Andrej Debeljak. Predavanje je bilo namenjeno novim spoznanjem glede osnov človekove psihe in podprto s kliničnimi primeri. Sodoben moderen način življenja namreč posamezniku pogosto onemogoča, da pride v stik s samim seboj. Na tem mestu svojo vodilno vlogo odigra človekova podzavest. To je tisto področje, ki ga ne poznamo in ne čutimo. Obstaja pa pot, da ga ozavestimo in prek tega v celoti razumemo in spoznamo samega sebe. Stres in izgorelost, pa tudi druga obolenja, kot so rak, depresija, kardiovaskularne bolezni, hernija, stenoza, glavoboli, se nujno pojavijo takrat, ko ne posvečamo pozornosti svojim čutenjem.

Andrej Debeljak se je rodil leta 1975, po študiju teologije pa je opravil magisterij družinske in zakonske terapije. Svetuje družinam, zakonskim parom ter sodeluje s Splošno bolnišnico Jesenice kot del ekipe paliativne oskrbe. Zastavili smo mu nekaj vprašanj o temi predavanja.

Kaj največkrat pri ljudeh povzroča stres, ki posledično verjetno vodi v izgorelost?

»Gre za več dejavnikov, kot so okolje, odnosi, način življenja in prehranjevanja. Prepričan sem, da so največji stres v življenju posameznika predvsem njegova nepriznana in neodkrita čutenja. Tudi če človek ne posveti pozornosti svoji nezavedni sferi, so tam modeli in čutenja, ki normalno funkcionirajo naprej. Prej ali slej pripeljejo do točke, ko telo zboli. Na tem mestu govorimo o psihosomatiki.«

Izgorelost - kaj pri ljudeh s to besedo s sploh definiramo?

»Nekateri imenujejo omenjeno stanje burn-out sindrom. Posameznik je fizično in psihično utrujen. Primanjkuje mu energije za čisto vsakodnevna opravila in tudi počitek na pomaga. Po spanju je enako utrujen kot pred njim. Ljudje se začnejo odmikati od socialnega okolja. Prav tako pa pridobijo občutek nesposobnosti, dosežki ne predstavljajo več zadovoljstva in nove naloge se zdijo nemogoče.«

Kakšen je potem odgovor na vprašanje, kako najti moč v sebi?

»Ker si človek sam ustvari takšno situacijo, jo lahko tudi lastnoročno reši. Rešitev je preprosta: več gibanja in zdrave hrane, več naj se smeje in naj najde oziroma poglobi obstoječo osebno zvezo. Ko mu to uspe, pa je na vrsti poudarek lastni psihi. Na tem mestu so smiselna naslednja vprašanja: Pred čem bežim, da sem si ustvaril takšno naglico?, Katero čustvo me vodi, da se nočem ustaviti? Zakaj ne želim poiskati miru v sebi?«

Pa ljudje sploh opazimo, da smo izgoreli?

»Stres je nekaj, kar od pradavnine človeku omogoča preživetje. Kadar je soočen z nevarnostjo, se njegovo telo odzove v smislu boja ali bega. Ko se je nekoč človek odločil za akcijo, je iz telesa odvedel presežno energijo. Danes pa je stres način življenja. Negativnega vpliva situacij sploh več ne čutimo, kar pa še ne pomeni, da na nas ne vplivajo. Največkrat posvetimo pozornost stresnemu vedenju, ko je že prepozno. To pomeni takrat, ko naše telo že zboli.«

Kdaj se ljudje največkrat zatečejo k vam po pomoč?

»Človek se oglasi v pisarni, ko ugotovi, da ima v življenju probleme in težave in potrebuje pogovor ali vzporedno mnenje, ki mu dodatno osvetli težavno situacijo. Prihajajo ljudje, ki imajo težave z depresijo, stresom, raznimi fobijami, pa tudi tisti, ki ne najdejo več ustrezne poti v svojih zakonskih ali partnerskih zvezah.«

Obstaja razlika med moškim in žensko, ko gre za to, kdo je bolj dojemljiv za stres, ali spol tu ne igra nobene vloge, ker je vse povezano z okolico, dogajanjem, zunanjimi dejavniki, na katere dejansko nimamo vpliva?

»Oboji smo podvrženi stresu. Obstaja lestvica stresnih poklicev, ki gre nekako takole: prednjačijo učitelji, menedžerji, trgovci, gostinci, socialne storitve in medicinsko osebje.«

Pa morda še kakšen nasvet za ljudi zdaj, ko nam način življenja določata družba, denar, ko nam časa vedno primanjkuje?

»Dober prijatelj je imel navado reči: »Ko se ti najbolj mudi, si vzemi čas in se usedi, pa spij kozarec vode ali kavo.« Gre predvsem za odločitev, da imam rad samega sebe in si dovolim vzeti dovolj časa samo zase. To ni egoizem, pač pa nujno potrebno dejanje, ki mi omogoča notranji mir, ki ga potem lahko delim tudi med soljudi. Hkrati pa ostajam zdrav in predvsem brez stresa.«