Za 100 evrov na mesec

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / petek, 29. april 2011 / 06:00

Vprašajmo se pred praznikom dela 2011, kakšna je danes idealna delavka, če jo pogledamo z vidika globalnega kapitala? »Naj nam naslednji skrbni vpogled v karakteristike idealne conske delavke, ki ga razloži vodja osebja neke gvatemalske makile, služi kot nadaljnja iztočnica v razumevanje tega novega lika, ki ga transnacionalne korporacije iščejo na obrobju svojih trgov. 'Idealna starost je od osemnajst do štiriindvajset let. Ne bi smele biti poročene, kajti ko so poročene, imajo dodatne odgovornosti. Preden se zaveš, pričenjajo rojevati otroke, kar je problem. Ženske ne najamemo, če ima majhne otroke, kajti ti bodo verjetno zboleli in ona bi potem morala zelo pogosto hoditi k zdravniku. Če je ženska široka, bo verjetno zelo pogosto bolna in bo tudi sama morala k zdravniku. Moja idealna delavka je mlada, neporočena, zdrava, suha in delikatna, samska, živi blizu in nima predhodnih delovnih izkušenj.' Je to želja, ki prepaja vse conske upravljavce? Hrepenenje? Vizija? Ali pa morda zgolj praktična ekonomska potreba? Ker je usoda vsakega oblastnega modela v veliki meri odvisna od uspešnosti realizacije njegovega hrepenenja po vzpostavitvi in vzdrževanju primernih podrejenih subjektov, tudi conski oblastni model temu področju posveča veliko pozornosti. Le če bo tistih podrejenih, ki poganjajo naprej consko oblastno kolesje, v izobilju, bo njegova prihodnost zagotovljena. Če jih zmanjka, je konec neizogiben.«

»Idealno« delavko smo našli v eni od številnih ekonomsko-predelovalnih con« (EPZ), v Gvatemali, imenovani »makila«. Za EPZ je predstavnik globalnega kapitala zapisal, da »je bila v zadnjih petdesetih letih glavna zvezda pri privabljanju tujih investicij in tehnologij v razvijajoče se države (in pri ustvarjanju novih delovnih mest, izpopolnjevanju strokovnega znanja, pridobivanju trdnih valut in dajanju revnim ljudem upanje za prihodnost«. Delavci jo doživljajo drugače. »Počutim se, kakor da služim zaporno kazen,« je zatrdila neimenovana kitajska delavka. To bi lahko bila tudi delavka v tisti tovarni, ki jo je v eni od kitajskih EPZ najela tovarna iz mojega rodnega kraja. Domače delavke, ki so pri nas šivale za skromno plačo, so z vidika globalnega trga postale predrage. Kitajske to delo opravijo še za bistveno manj denarja.

Kogar zanimajo te reči, naj vzame v roke odlično knjigo, iz katere so tudi gornji navedki. Napisal jo je doktor filozofije, ki je te reči proučil na teoretični ravni (o tem priča obsežni seznam virov) in hkrati na globalnem terenu kot raziskovalni novinar. Avtor Vasja Badalič je dal svoji knjigi naslov Za 100 evrov na mesec. Na začetku je namesto predgovora reportaža iz EPZ v pakistanskem mestu Sialkot. Lastnik enega od proizvodnih obratov je Badaliču razložil strukturo cene nogometne žoge. »Ko je vzel v roke eno izmed nogometnih žog, ki so bile razstavljene v vitrini njegove pisarne, mi je Said na kratko razložil, kam gre denar, ki ga končni kupec plača za izdelek. 'Tole je žoga višjega kakovostnega razreda. Material je uvožen iz Japonske. Material, delovna sila in vsi naši stroški nas stanejo približno 5 dolarjev na žogo. Prodamo jo za 7, morda 8 dolarjev. V trgovini stane od 30 do 35 dolarjev,' je povedal. Pri cenejših žogah, tistih, narejenih s pakistanskim usnjem, vsi stroški izdelave in materiala znašajo 2 dolarja na kos. Prodajo jo za 4 dolarje. V trgovini stane okrog 10 dolarjev. In delavci? Koliko znašajo mesečne plače? 'Približno 20.000 rupij,' je navedel Said znesek, ki je preračunan v evre takrat znašal 178 evrov.«

V tem prikazu smo se zadržali na splošni in reportažni ravni knjige. Ta je sicer nadgrajena s pronicljivo teoretsko analizo, oprto na avtorje svetovnega slovesa, kakršni so Ulrich Beck, Michel Foucault, dvojec Antonio Negri in Michael Hardt in ne nazadnje – Karl Marx in Friedrich Engels. Knjigo je izdala založba Krtina v zdaj že klasično prevratni zbirki Krt. Krt kot žival, ki rije pod površjem globalnega kapitalizma in ga tako spodkopava, in KRT kot kratica za »knjižnico revolucionarne teorije«, ki izhaja že 30 let pod Brechtovim geslom: »Knjiga je orožje, vzemi jo v roke!« V zbirki je izšlo 159 naslovov, Badaličeva knjiga je gotovo ena od njenih vrhuncev. Vzemite jo v roke, oborožite se z njo za boljše razumevanje proizvodnega sistema globalnega kapitalizma. Knjiga za branje med dvema prvima majema.