Stara zgodba, nova kri

Sodobno občinstvo si pod Rdečo kapico predstavlja pravljično podobo deklice z rdečo čepico, ki se odpravlja v babičino hiško. Vendar izvirna zgodba v resnici svari pred nevarnostjo in prevaro.

Režiserka Catherine Hardwicke (Twilight, Thirteen, Lords of Dogtown) je posnela romantičen domišljijski film Rdeča kapica. Zgodba pripoveduje o prebivalcih vasice Daggerhorn, ki že leta z volkodlakom vzdržujejo krhko premirje tako, da mu ob vsaki polni luni tek potešijo z žrtveno živaljo. A ob krvavo rdečem mesecu volk zahteva več – in ubije enega od vaščanov. Žrtev je starejša sestra prelepe Valerie, ki je ravnokar izvedela, da sta se njena starša dogovorila, da jo omožita s Henryjem, potomcem najbogatejše družine v vasi. Toda Valerie je zaljubljena v Petra, revnega drvarja. Ker se nočeta ločiti, par načrtuje skupen pobeg, a njune načrte v srhljivem hipu spremeni volk.

Vaščani kličejo k maščevanju in pripeljejo slovitega lovca na volkodlake, očeta Solomona, da jih za vse večne čase odkriža pošasti. Toda njegov prihod prinese še večji vihar, saj jih oče opozori, da si volkodlak za časa dneva nadene človeško podobo in utegne biti kateri koli izmed njih. Prav nihče ni izjema. Vas zajame preplah. Vsak krvavi mesec zahteva novo žrtev, kar razdvoji nekoč tesno povezano skupnost. Toda Valerie odkrije, da je z volkom v nekakšni navezi, saj ju vleče skupaj, zaradi česar sama postane osumljenka … in hkrati vaba.