Velikonočna ustvarjalnost na razstavi

Glede na število razstav bi avlo Gorenjskega glasa lahko upravičeno preimenovali v razstavno galerijo. Sprejmite torej povabilo na ogled velikonočno-spomladanskih izdelkov v razstavno galerijo Gorenjskega glasa.

Ročna dela so predvsem med upokojenci zelo priljubljena in marsikatera gospa se rada zamoti s pletenjem, kvačkanjem, vezenjem ali klekljanjem. V ponedeljkovem dopoldnevu, ko smo razstavo postavljali, nas je prva obiskala Radojka Kutnjak iz Kranja, ki je tudi članica Glasovih Muc Copataric. Navdihnjena s cvetočo pomladjo se je odločila, da bo njen kotiček odet v pisane, živahne barve. Poleg klasičnih zvončkov, s katerimi se je predstavila že lani, je na novo izdelala piščančke, ki kukajo iz jajčne lupine. Novi so tudi elegantni angelčki z zlatimi pentljami, ki so primerni tudi za božično vzdušje, krst ali birmo. Zofka Kokalj iz Britofa je že več kot deset let vključena v sekcijo ročnih del pri Društvu upokojencev Britof–Predoslje. Prte veze celo leto, največ ob večerih, pozimi pa tudi čez dan, kadar je slabo vreme. Poleg tega izdeluje avbice in zavijačke za narodne noše, zato nikoli ne zamudi Dneva narodnih noš v Kamniku.

Tončka Kociper iz Preddvora je lani na razstavi sodelovala s prijateljico Ano, ki si je poškodovala roko in jo čaka dolgotrajno okrevanje. Tončka je vodja skupine za ročna dela z imenom Gelike, ki šteje šestnajst članic. Dobivajo se enkrat na teden, od oktobra do marca, ko srečanja zaključijo z razstavo ob materinskem dnevu. Tončka ima doma dva kotička, v katerih ustvarja, največ idej pa dobi iz narave. Poleg pirhov s perlicami so njena letošnja novost veje oljke, ki jih je okrasila z obkvačkanimi črnimi in zelenimi olivami. Pestro sta njun razstavni prostor okrasili sestri iz Besnice, Marija Šolar in Ivanka Leben. Povedali sta, da je bil v njihovi družini vsem petim otrokom v zibko položen talent za ročne spretnosti. Marija je predsednica KUD Sejalec, poleg tega je zbrala material in izdala dve knjigi o Besnici, riše portrete in scene za gledališke predstave, sodeluje v krožku ročnih del, ki ga vodi sestra, obe pa pojeta v skupini z imenom Ljudske pevke Tevle (tevlati je star besniški izraz in pomeni pogovarjati se). Ivanka je upokojena deset let in v tem času je začela klekljati. To znanje zdaj kot mentorica krožka prenaša na druge, sama pa rada odkriva nove tehnike in uporablja različne materiale. Všeč ji je, da poje pri Tevlah, ko v prijetni družbi s pesmijo marsikoga ganejo ali presenetijo. Veliko noč bodo praznovali v družinskem krogu, ko bosta na kosilo prišla sinova z družinama. Tri vnučke že imajo, četrti pa je na poti.